ZUTD člen 71, 71/2, 180, 180/2. ZZZPB-D člen 61, 61/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
V prehodni določbi ZZZPB-D, ki je začela veljati 24. 10. 1998, je bilo določeno, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti do uveljavitve ZZZPB-D, zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je bilo določeno po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (1. odstavek 61. člena ZZZPB-D). Smiselno enaka je določba 2. odstavka 180. člena ZUTD. Tožnik lahko ob ponovni uveljaviti pravice do denarnega nadomestila izrabi le pravice, ki so bile zavarovancem priznane z ureditvijo v ZZZPB v času, ko je prvič prejemal denarno nadomestilo. Zato neizrabljene pravice do nadomestila ne morejo izkoristiti v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju, saj zakonska ureditev ob prvi uveljavitvi takšne možnosti ni določala. Tožnik bi zato tako možnost imel le, če bi se zaposlil za določen čas, krajši od 9 mesecev in bi se potem v 30 dneh ponovno prijavil na zavodu. V vseh drugih primerih ponovne zaposlitve pa zavarovanci take možnosti niso imeli, vključno s tožnikom, ki se je leta 1995 ponovno zaposlil za nedoločen čas, to pa pomeni, da v letu 2012 pravice, ki jo v letu 1994 niti ni mogel pridobiti, ne more uspešno uveljavljati.
Če dejansko stanje ni isto, gre za predhodno vprašanje, ne za učinek pravnomočnosti. Vendar pa je sodišče na odločitev sodišča v prvem postopku vezano. Posledica vezanosti je, da tega, kar je torej tožena stranka v drugem postopku prejela, tožena stranka iz prvega postopka ne more več zahtevati nazaj z zahtevkom za neupravičeno obogatitev.
Pri zahtevku iz neupravičene obogatitve ni odločilno, kakšno je (neutemeljeno) zmanjšanje premoženja upnika, temveč kakšno je neutemeljeno povečanje premoženja dolžnika.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - javna dela - ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Zaposlitev tožeče stranke na delovnem mestu oskrbovalke III ni bila izvedena na podlagi vnaprej formalno sprejetega programa javnih del v smislu določb 52. člena ZZZPB. Šlo je za običajno zaposlitev tožeče stranke ob zgolj delnem in začasnem subvencioniranju zaposlitve s strani zavoda, v smislu drugih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
V predmetnem sporu je bila sklenjena veriga medsebojno povezanih pogodb o zaposlitvi, pri čemer je bila predhodna pogodba podlaga za sklenitev naslednje. Šlo je za tipične pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je toženo stranko zavezovala prepoved iz 2. odstavka 53. člena ZDR, ki določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil dalji od dveh let. Ker je tožena stranka navedeno prepoved prekršila, je prišlo do transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas (54. člen ZDR).
delovni invalid - invalid III. kategorije - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - invalidska pokojnina
Pri tožnici je podano takšno zdravstveno stanje, da v okviru preostale delovne zmožnosti lahko opravlja delo le s skrajšanim delovnim časom, ker bi delo s polnim delovnim časom poslabšalo njeno invalidnost oziroma bi delo v polnem delovnem času zanjo pomenilo nevarnost za poslabšanje. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, utemeljen.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - gibljivi del plače - nagrada za uspešno poslovanje - stimualcija
Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da glavnemu izvršnemu direktorju (tožniku) pripada stimulacija v primeru, če upravni odbor sprejme letno poročilo in ugotovi, da je družba v preteklem letu uspešno poslovala, pri čemer mora čisti dobiček presegati planiranega za vsaj 10 %. Ker so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za izplačilo stimulacije, je tožbeni zahtevek na izplačilo gibljivega dela bruto plače oziroma nagrade zaradi uspešnega poslovanja tožene stranke v spornem letu utemeljen.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 67.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - zavrženje zahteve
V sporu o invalidnini iz naslova telesne okvare gre za isto upravno stvar, o kateri je v času obravnavanega predsodnega postopka še tekel sodni postopek. Zato je bila tožnikova zahteva za ugotovitev višje stopnje telesne okvare in priznanje višjega nadomestila zakonito zavržena.
Tožnik ima s pravnomočno odločbo od spornega dne dalje priznano pravico do invalidske pokojnine na temelju II. kategorije invalidnosti. Zato ni izkazan pravni interes za socialni spor za istovrstno invalidsko dajatev, ne glede na to, na podlagi katere kategorije invalidnosti mu je bila pravica iz obveznega invalidskega zavarovanja že priznana. Pritožnikov predlog za ponovno proučitev listinske medicinske dokumentacije in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zato ne more biti upošteven, saj v obravnavani zadevi sploh ni pogojev za vsebinsko sojenje o zahtevku.
Tožnik ima pravnomočno priznano pravico do invalidske pokojnine na temelju II. kategorije invalidnosti, zato je bila njegova ponovna zahteva v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zakonito zavržena.
V sporni zadevi je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka tožniku izplačala razliko do starostne pokojnine. Vrhovno sodišče RS je s sodbo poseglo v sodbo drugostopenjskega sodišča in jo spremenilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, iz katere izhaja, da tožnik nima pravice do razlike do starostne pokojnine za sporno obdobje. S sodbo VS RS je odpadla pravna podlaga (sodba drugostopenjskega sodišča), na podlagi katere je bil tožniku izplačan sporni znesek. Gre za stanje, ki je opredeljeno v tretjem odstavku 190. člena OZ. Zato tožnik do vtoževanega zneska ni upravičen in ga je dolžan vrniti toženi stranki.
lastnost zavarovanca - opravljanje samostojne poklicne dejavnosti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Čeprav takšne določbe, kot je bila določba 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1, ki bi urejala odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ZPIZ-2 nima več, z dnem 31. 12. 2012 pa je ZPIZ-1 in s tem določba 2. odstavka 276. člena prenehala veljati, to ne pomeni, da s 1. 1. 2013 ni več podlage za nadaljnje priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, če je le-ta bila priznana še v času veljavnosti ZPIZ-1. V takšnem primeru ZPIZ-2 na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti in nadaljnjih tek, nima vpliva. Sodišče prve stopnje zato ni imelo pravne podlage, da bi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti tožniku priznalo le do 31. 12. 2012, za kar se zavzema pritožba.
izdaja sodbe brez glavne obravnave – izvedba naroka za glavno obravnavo – načelo neposrednosti – nesporno dejansko stanje
Nujen pogoj za dopustnost izdaje sodbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo je nespornost dejanskega stanja, ki je relevantno za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Takšna nespornost mora biti podana že na podlagi odgovora na tožbo, v trenutku torej, ko je vzpostavljena kontradiktornost postopka in je toženi stranki omogočeno, da se opredeli do trditvene podlage tožeče stranke.
Sodišče na podlagi 488. člena ZPP nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze. V tem smislu se položaj sodišča po navedeni določbi razlikuje od položaja v primeru spora majhne vrednosti, v katerem je takšno pooblastilo sodišču izrecno podano.
sodba v postopku v sporih majhne vrednosti – sodba s skrajšano obrazložitvijo – izvedba naroka – dokaz z zaslišanjem prič – dokazni predlog
Izdaja sodbe s celotno obrazložitvijo brez predhodne izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in tako ni upošteven pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
Stranka mora v sporih majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje strank ali prič pomeni takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče predlogu ugodilo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - nov dokaz - prekluzija
Tožnik s predložitvijo novih dokazov ni prekludiran v smislu 286. in 337. člena ZPP, saj so glede na potek postopka pred sodiščem prve stopnje in dejstvo, da se je šele na zadnji glavni obravnavi ugotovilo, kdaj se je dogodek zgodil (oz. en dan prej ali kasneje, kot se mu je sprva očitalo v obdolžitvi in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi) izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 337. člena ZPP, ki določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivdne ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. Novi dokazi kažejo na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.
patent - ničnost patenta - nezadostna razkritost patenta - strokovnjak s področja - opis izuma
Opis izuma mora vsebovati vsa tista pojasnila, ki zagotavljajo meje varovanja, zaobsežene v izdanem patentu, ki ima učinek monopola v razmerju do morebitnih drugih udeležencev na trgu. Strokovnjak z opisanega področja mora skozi opis izuma pridobiti vse tiste nujne podatke, na podlagi katerih bo lahko prišel do enoznačnega sklepa o uporabljivosti samega izuma. V kolikor ti podatki ne zadostujejo, niso zadoščeni pogoji ustrezne razkritosti patenta.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VDS0012768
OZ člen 239, 239/1, 311, 427. ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 268, 268/2, 515, 515/6. ZDR člen 72.
pobot - odškodnina - odškodninska odgovornost delavca - protipravnost - izrek sodbe - bistvena kršitev določb postopka - odpoklic - odpravnina - poslovodna oseba - direktor - individualna pogodba o zaposlitvi - prevzem dolga
Izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, mora poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje pobotni ugovor zavrnilo. V izreku sodbe pa je ugotovitev o neobstoju v pobot ugovarjane terjatve izostala. Izrek sodbe je torej v nasprotju z obrazložitvijo. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dejansko stanje v zvezi z odpoklicem tožnika ni v zadostni meri razjasnjeno, zato je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni bil odpoklican iz nekrivdnega razloga, zaradi česar mu pripada odpravnina.
Pravila poslovno-finančne stroke in druga pravila poslovodne (managerske) stroke so merilo za presojo, ali je podana protipravnost ravnanja kot ena od predpostavk o odškodninski odgovornosti direktorja. V tem pomenu je treba razumeti določbo 2. odst. 263. člena ZGD-1, po kateri direktor družbi odgovarja za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve pri opravljanju njegovih nalog, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval te obveznosti. Svojo obveznost krši že s tem, če pri vodenju poslov družbe ravna v nasprotju s pravili poslovne (managerske) stroke. Tako ravnanje mora dokazati oškodovanec, direktor pa se razbremeni, če dokaže, da je podan kateri od razlogov za razbremenitev njegove odgovornosti.
Odločilno vprašanje v zvezi z ugovorom zastaranja je, kdaj je terjatev tožeče stranke zapadla, oziroma kdaj je začelo teči zastaranje. Res obstaja sodna praksa, po kateri začne zastaranje teči po izteku primernega roka od dneva, ko so bila dela končana in v katerem je bilo mogoče sestaviti končni obračun. Vendar to ne pomeni, da ta trenutek nastopi šele, ko so količine in cene usklajene, temveč takrat, ko so dela zaključena in bi bilo mogoče opraviti potrebne izmere in izstaviti račun.
ZDR člen 6, 6/1, 73, 88, 88/1, 88/3, 88/6, 90, 90/3. ZTFI člen 159, 159/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - ustrezna zaposlitev - sprememba delodajalca - diskriminacija
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožniku lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V konkretnem primeru ni šlo za spremembo delodajalca v smislu 73. člena ZDR zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, temveč za odločitev prve tožene stranke, da storitve preneha opravljati in da dotedanjim strankam ponudi možnost, da te storitve opravljajo pri drugi toženi stranki ali pa kje drugje, ter da delavce iz ukinjene službe zaposli pri sebi na drugih delovnih mestih. Za velik del strank (komitentov), za katere je borzno posredniške storitve opravljala prva tožena stranka, te storitve sedaj opravlja druga tožena stranka, vendar zgolj ta okoliščina ne more biti odločilna za presojo, da je šlo za spremembo delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR.
Okoliščina, da sta prva in druga tožena stranka želeli doseči, da bi komitenti, za katere bo storitve borznega posredovanja opravljala druga tožena stranka, naročila še vedno oddajali pri prvi toženi stranki, ne pomeni, da je šlo za prenos podjetja ali dela podjetja v smislu določbe 73. člena ZDR. Gre zgolj za način oddajanja naročil in ne za okoliščino, ki bi kazala na ohranitev identitete v smislu sodb SEU.
Izvedenski organ je v mnenju prepričljivo ocenil, da tožnik zaradi miopičnega astigmatizma obeh oči ter degenerativne kratkovidnosti ni zmožen za delo na delovnem mestu pomožnega krovca, temveč je s polnim delovnim časom in naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem, lažjem fizičnem delu z omejitvami. Zato je tožnik zakonito razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, s polnim delovnim časom.
ZZVZZ člen 80, 80/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - retrogradni bolniški stalež
Osebni zdravnik lahko izjemoma oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za 3 dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če osebni zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. Če je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini, in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija oceni odsotnost, daljšo od 3 dni. Do pravno pomembnega dejstva, ali tožnik ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, se sodišče prve stopnje ni opredelilo.
ZMEPIZ člen 45, 45/2, 49. ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 30, 33.
lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja - družbeništvo zasebne družbe - družbenik - poslovodna oseba
Tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na drugi podlagi, bil pa je družbenik v zasebni družbi, ki jo je tudi osebno vodil, zato je bilo s tem izkazano dejansko stanje, kot ga ureja drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 (po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi). Gre za obvezno zavarovanje, ki nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje.