nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – izvršba na nepremičnine – ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – načelo sorazmernosti – nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe – izvršba na nepremičnino za poplačilo bagatelne judikatne terjatve – začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – neznano prebivališče dolžnika – narok v izvršilnem postopku – več sredstev in predmetov izvršbe – prosta izbira sredstev i n predmetov izvršbe – predlog dolžnika za odlog izvršbe – posebno utemeljeni razlogi – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršilni stroški
Načelo sorazmernosti je v izvršbi varovano z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
V primeru, da bodo podane nove okoliščine v zvezi z bivanjem dolžnika, bo dolžnik lahko ponovno podal predlog, pri čemur mu glede na spremenjeni drugi odstavek 71. člen ZIZ ne bo več potrebno izkazovati pogoja iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, temveč zgolj posebno upravičene razloge za odlog izvršbe.
ZD člen 132, 145. ZPP člen 196. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
dedič – uveljavljanje lastninskopravnega zahtevka – pravni temelj zahtevka – spor o obsegu zapuščine – nujni sosporniki – pravdni stroški – nagrada odvetnika – obseg nagrade – narok v ponovljenem postopku
Šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju lahko vsak dedič zase uveljavlja lastninskopravne zahtevke, in sicer na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen dednopravnem.
Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Ker prejme odvetnik nagrado na vsaki stopnji, gre toženi stranki nagrada za narok dvakrat, saj so bili naroki opravljeni na dveh stopnjah.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0079969
ZPP člen 392, 393, 408, 408/1, 412. ZZZDR člen 105a, 123, 123/1, 129. ZIZ člen 9, 9/5, 19, 19/1, 19/4, 34, 40, 40/1, 268, 271, 271/2.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – določitev stikov – višina preživnine – sodna poravnava – dovolitev sodne poravnave – interesi otrok –preprečevanje nasilja v družini – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – začasna odredba – učinek sklepa o začasni odredbi – sestavine predloga za izdajo začasne odredbe – sredstvo izvršbe – izvršljivost sodne odločbe – nesuspenzivni učinek pritožbe v postopku zavarovanja – aktivna legitimacija
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o dovolitvi sodne poravnave preizkusiti tudi navedbe, ki jih je tožnica podala v postopku o prepovedi nasilnih dejanj po ZPND, saj bi te lahko vplivale na odločitev o dovoljenosti sodne poravnave.
Začasna odredba ima učinek sklepa o izvršbi in ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Predlog za izdajo začasne odredbe mora zato vsebovati vse sestavine, ki bodo omogočile, da bo imel sklep o začasni odredbi lahko tak učinek, torej tudi sredstvo izvršbe.
Sodišče lahko začasne odredbe v razmerjih med starši in otroci izda tudi po meritorni odločitvi o višini preživnine, in sicer vse do pravnomočnosti odločitve.
izvedensko mnenje – pravica do drugega izvedenskega mnenja – ponovitev dokaza z izvedencem – subjektivna ocena – pravica do sodnega varstva – ekonomičnost postopka
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja. Vendar to ne pomeni tudi tega, da stranka sploh nikoli nima pravice do drugega mnenja. Če je odločilen sestavni del izvedenskega mnenja neko izvedenčevo izkustveno prepričanje, ki ga stranka postavlja pod vprašaj, sodišče pa o pravilnosti tega izkustvenega prepričanja vsebinskega odgovora stranki ne more dati (njegove pravilnosti torej vsebinsko ne more preizkusiti), je podan položaj, ko je za zagotovitev polne pravice do sodnega varstva, treba to izkustveno prvino preveriti še z drugim izvedencem. To velja, če strošek za takšno izvedbo dokaza ni nesorazmeren glede na vrednost spornega predmeta.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063886
ZSReg člen 31, 31/3, 33, 33/1, 33/2. ZFPPIPP člen 440.
izključitev družbenika – pravno nasledstvo izbrisanega družbenika – stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem – pravni interes – predlog za vpis spremembe v sodni register – vročanje – vpis izbrisa – obstoj pogojev za pogodbeno izključitev – varstvo pravic družbenika – možnost seznanitve
Iz prilog k predlogu za spremembo podatkov v sodnem registru izhajalo, da se je (udeleženec) postopka udeleževal kot izključen družbenik in da bi lahko bila prizadeta njegova pravica oziroma na zakonu temelječ interes. Slednje pa kaže na to, da bi registrsko sodišče moralo izpeljati postopek v skladu z določbo 31. člena ZSReg. Zato bi moralo predlog za vpis spremembe v sodni register, to je izključitve družbenika, skupaj z listinami vročati tudi na skupščini izključenemu družbeniku, to je udeležencu v tem postopku.
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev. Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa mu pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in mu s tem omogoči, da pred glasovanjem o izključitvi nanje odgovori.
ZPP člen 112, 112/2, 185, 185/1, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 1003, 1004.
trditveno in dokazno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – prekluzija
Nespornih dejstev res ni treba dokazovati, vendar lahko sodišče neko dejstvo ugotovi kot nesporno šele takrat, ko stranka tako dejstvo sploh navaja oziroma se nanj sklicuje. Z izvajanjem dokazov ni mogoče nadomestiti pomanjkljivih trditev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079927
OZ člen 3, 435, 766. ZPP člen 8, 355.
pogodba o leasingu – kupoprodajna pogodba – mandatna pogodba – načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij – dokazna ocena - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Z dogovorom se sme medsebojne pravice in obveznosti urediti na drugačen način, kot jih zakon predvideva za posamezen tip pogodbe, v primeru spora o vsebini pogodbenega dogovora pa sodišče njegovo vsebino ugotavlja ob upoštevanju splošnih načel pogodbenega prava.
V primeru dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče praviloma dolžno ponoviti izvedene dokaze in po opravljeni obravnavi odločiti. Sodišče prve stopnje pa se je že neposredno seznanilo z ustno izvedenimi dokazi in bo lahko nov postopek izvedlo z manjšimi stroški in hitreje, kot bi to lahko storilo sodišče druge stopnje, ki bi moralo pravdni stranki ponovno zaslišati.
identično dejansko stanje - kazenska sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - izredna pravna sredstva - zakonske zamudne obresti - rok za izpolnitev obveznosti
Če stranka vloži izredno pravno sredstvo, ne pomeni, da bo z njim tudi uspela, niti ni prvostopenjsko sodišče zavezano čakati na odločitev o izrednem pravnem sredstvu. Bistveno je, da pravnomočna sodba, na katero se je oprlo prvostopenjsko sodišče, v času odločanja ni bila odpravljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0066151
ZVKSES člen 1, 4, 4/4, 20, 20/5, 23, 25, 25/3. OZ člen 111, 462, 466, 638, 639, 660.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – skrite napake – odgovornost za napake – povrnitev doseženih koristi - sočasnost izpolnitve pogodbe - nepoštenost stranke
Pojem investitorja ni povezan z dokončanjem predmeta prodaje. Tudi že zgrajena stanovanja so namreč lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami, prodaja stanovanja s takšnimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi. Ravno pred takšno poslovno prakso želi zakon končne kupce tudi zaščititi.
Pravila ZVKSES imajo, za razliko od pravil OZ, značilnost prisilnih (kogentnih) pravil, katerih uporabe s pogodbo (razen izjemoma) ni mogoče izključiti.
Dokler ni jasno, ali bo navedena parcela sploh lahko predmet delitve med udeležencema tega postopka in kolikšna sta v resnici njuna solastninska deleža na njej, postopka delitve ni mogoče nadaljevati, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo.
odlog izvršbe na predlog tretjega – izvršba na premičnine – javna listina – prometno dovoljenje – motorno vozilo
Glede na določbe tretjega oddelka III. poglavja ZMV je prometno dovoljenje javna listina, ki izkazuje lastništvo osebe, ki je v njem navedena kot lastnik, temu sledi tudi sodna praksa.
Res je stališče sodne prakse, da se invalidnina upošteva kot okoliščina primera pri dosoji pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Vrhovno sodišče ga je zavzelo v zadevah, ko renta ni bila dosojena in ko je že prvostopenjsko sodišče invalidnino upoštevalo pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje sledeč trditveni podlagi obeh pravdnih strank, invalidnino upoštevalo pri dosoji višine rente. Ker se tožeča stranka ni pritožila, pritožbeno sodišče ne more zvišati dosojene rente, kar bi bilo potrebno storiti, če bi se invalidnina upoštevala pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja poti - odgovornost upravljalca poti - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca
Vzdrževalec dostopne poti od parkirišča do vhoda v živilsko trgovino, kjer se kupci različnih psihofizičnih sposobnosti znajdejo v najrazličnejših okoliščinah – obloženi z nakupljenimi artikli, opremljeni z nakupovalnimi vozički, v vseh vremenskih okoliščinah, v času slabe vidljivosti – je opustil dolžno ravnanje, ker ni saniral v asfaltu obstoječe vdolbine dimenzij 60 cm X 40 cm, v najglobljem delu globoke 8 cm. Oškodovanka, ki je zaradi svoje nepazljivosti stopila v vdolbino in se pri tem poškodovala, je k nastali škodi prispevala 50 %.
dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – okoliščine osebne narave – povezava sodnika s predmetom spora - neobstoječa stranka
Okoliščina, da je razpravljajoča sodnica v zvezi s poškodovanjem njenega avtomobila izrazila sum, da bi bil lahko toženec tisti, ki je avtomobil poškodoval, ter podala predlog za pregon kaznivega dejanja, v povprečnem razumnem človeku nedvomno utemeljeno vzbuja močan dvom o njeni nepristranskosti.
ZNP člen 44, 46, 47.ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odvzem poslovne sposobnosti – postavitev začasnega skrbnika – nevrološka poškodba možganov – izvedensko mnenje – preverljivost izvedenskega mnenja – postavitev novega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave – pravica do dokazovanja – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nagrada izvedenca
Predlagatelj je z (obrazloženimi) pripombami, na katere kljub zaslišanju izvedenca ni dobil zadovoljivega odgovora, vzbudil dvom v pravilnost izvedenskega mnenja. Kljub zahtevi predlagatelja izvedenec ni hotel razkriti vsebine pogovora (na domu staršev nasprotne udeleženke, kjer nasprotna udeleženka živi, ob prisotnosti njenega očeta) z nasprotno udeleženko in tudi ni (na razumljiv) način pojasnil „tehnike sporazumevanja“.
Po določbi 5. točke V. točke Splošnega dela pogodbe, ki predstavlja materialno pravo med strankama, mora tožnik (leasingodajalec) odračunati znesek zavarovalnine od terjatev do leasingojemalca.
zastopanje – zakoniti zastopnik – društvo – potek mandata predsednika društva – upravičenje za zastopanje društva – učinki zastopanja
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pogodba z dne 6. 5. 2008 in sporazum z dne 22. 11. 2010 ne zavezujeta tožene stranke, ker ju je podpisal A. A., ki mu je mandat predsednika iztekel 20. 2. 2007. A. A. je bil v času podpisa pogodbe in sporazuma v registru društev vpisan kot predsednik, v postopku pa se je prepričljivo ugotovilo, da so člani kluba šteli A. A. za zakonitega zastopnika kluba, ker je zagotavljal nespremenjeno in nemoteno delovanje kluba.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nastanek terjatve – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi – opozorilo na posledice
Drži sicer pritožbeni očitek, da tožnik (ne glede na to, da ga zastopa kvalificiran pooblaščenec, odvetnik) ni bil opozorjen na pravne posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ, kot to določa 1. odstavek 57. člena ZIZ, vendar v obravnavanem primeru sodišče pri odločanju o toženčevem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni presojalo tožbenega zahtevka (vsaj ne neposredno), temveč zgolj verjetnost obstoja nastanka terjatve (zahtevka za vrnitev nepremičnin), v zavarovanje katere je bila predlagana in izdana začasna odredba. Jasno pa je, da je nastanek terjatve, v zavarovanje katere je bila predlagana začasna odredba, odvisen od (ne)utemeljenosti (tožbenega) zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo služnosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – motenje izvrševanja služnostne pravice
V skladu s 1. odstavkom 99. člena SPZ, ki se smiselno uporablja tudi pri varstvu služnosti, lahko služnostni upravičenec zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, za kar pa ni nujno potrebna tudi popolna vzpostavitev prejšnjega stanja. Toženca sta tako dolžna utrditi obračalno površino, na kateri imata tožnika služnostno pravico, način kako bosta to storila, pa je v njuni dispoziciji.