povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - denarna odškodnina pravni osebi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - sporočilo za javnost - objava sodbe - preklic izjave in opravičilo
Ravnanje pisca, ki izkaže, da je imel utemeljene razloge verjeti v resničnost zapisanega, ni protipravno, čeprav je njegovo pisanje sicer objektivno žaljivo ali neresnično.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Oganizacijska sprememba, v okviru katere delodajalec delovno mesto ukine in preostale naloge tega delovnega mesta (tiste, ki jih še izvaja) prenese na že zaposleno delavko, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela na ukinjenem delovnem mestu v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest, ki ne vsebuje več delovnega mesta organizatorja odkupa mleka, predvidela novo delovno mesto organizatorja odkupa, s podobnimi nalogami, kot so bile v stari sistemizaciji predvidene za delovno mesto vodje odkupa mleka. Kljub temu ni mogoče sklepati, da pri toženi stranki zaradi organizacijskih razlogov ni prenehala potreba po delu tožnika. Bistveno je namreč, da tožena stranka tega novega delovnega mesta ni zasedla, da je ukinila tožnikovo delovno mesto in da tisto delo, ki ga je dejansko opravljal tožnik in ga tožena stranka še izvaja, ob svojem rednem delu opravljala druga delavka, ki je pri toženi stranki zaposlena kot poslovodkinja.
Če okrožno sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe prezre, da gre za zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča, tožena stranka pa stvarni pristojnosti v odgovoru na tožbo ne ugovarja, se ta ustali na okrožnem sodišču, ki se kasneje sámo ne more več izreči za stvarno nepristojno.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov po ZVEtL – skupno premoženje zakoncev
Postopek po ZVEtL je zaradi pravila iz 4. člena še bolj poenostavljen in formaliziran. Pravni naslov po tem zakonu je namreč zgolj listina. To izključuje, da bi sodišče ugotavljalo, ali ni ob določenih pravno relevantnih dejstvih posameznik po samem zakonu pridobitelj lastninske pravice. Edina izjema velja glede priposestvovanja.
Listina o sklenitvi zakonske zveze ni pravni naslov po ZVEtL.
dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – okoliščine osebne narave – povezava sodnika s predmetom spora - neobstoječa stranka
Okoliščina, da je razpravljajoča sodnica v zvezi s poškodovanjem njenega avtomobila izrazila sum, da bi bil lahko toženec tisti, ki je avtomobil poškodoval, ter podala predlog za pregon kaznivega dejanja, v povprečnem razumnem človeku nedvomno utemeljeno vzbuja močan dvom o njeni nepristranskosti.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – začasno dovoljenje – male glasbene pravice - aktivna legitimacija
Začasno dovoljenje je veljalo le do ustanovitve (oziroma začetka zakonitega delovanja) druge organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kar se je zgodilo 11. 10. 2010, z izdajo odločbe URSIL Zavodu
AIPA
. Ta odločba je postala dokončna in izvršljiva ter zato ponovno izdano dovoljenje Zavodu
AIPA
z dne 6. 2. 2012, z enako vsebino, ne vpliva na veljavnost prvega dovoljenja. Tožeča stranka torej ni bila več aktivno legitimirana za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic od tožene stranke v tistem delu, ki se nanaša na kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del, pa tudi ne do poravnavanja obveznosti do avtorjev glasbe, ki se štejejo za soavtorje avdiovizualnih del.
ZZVZZ člen 87, 87/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 6.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca – nevarno območje – druge tehnične rešitve
Dovolj je, da se je sodišče prve stopnje glede drugih tehničnih rešitev za zavarovanje nevarnih območij stroja sklicevalo na mnenje izvedenke, kako bi lahko tožena stranka zagotovila zaščito delavca, da v sedečem položaju ob premikanju rok levo in desno ob dvigu in spustu, ne bi dosegel nevarnega območja stroja. Zakaj pa naj bi zaradi dodatne zaščite, ki jo je namestila po nesreči, izdelki zastajali, tožena stranka ni pojasnila v taki meri, da bi lahko ovrgla mnenje izvedenke.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 132/3-3, 132/3-4. ZFPPIPP-F člen 48. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1, 263, 263/2, 264.
zavarovanje s predhodno odredbo – začetek stečajnega postopka – pogojna zastavna pravica – prenehanje zastave pravice – obstoj ločitvene pravice – ustavitev postopka zavarovanja – uporaba spremenjenih določb ZFPPIPP – prehodne določbe ZFPPIPP-F
Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka tako zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, ne obstaja več, upnik, ki je v zavarovanje svoje terjatve dosegel zavarovanje s predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice, pa v primeru začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ni pridobil ločitvene pravice in ima torej enak položaj kot preostali upniki.
Po četrtem odstavku 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepopolno sestavljena, vendar dejstva, da je bila tožba tožencu vročena že 2.9.2013 po pooblaščenem vročevalcu, uslužbencu Pošte Slovenije, d.o.o., pritožnik po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal.
predhodna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – nepravnomočen plačilni nalog – odločba ustavnega sodišča
Na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je vložen ugovor, zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, predhodne odredbe ni (več) mogoče izdati.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši – gradbeno dovoljenje – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – originaren način pridobitve lastninske pravice
Gradbeno dovoljenje ni ena od predpostavk pridobitve lastninske pravice na podlagi 1. odstavka 116. člena SZ.
Toženka je dolžna zaradi kršitve pogodbe povrniti tako navadno škodo kot tudi izgubljeni dobiček. Ker je osebno vozilo vrnila umazano in popraskano, pritožbeno sodišče ne dvomi v potrebnost njegovega pranja, čiščenja in poliranja (za potrebe nadaljnje prodaje).
Omejitve odškodnine se določijo različno – lahko se določi maksimalni znesek odškodnine za dan zamude, lahko se določi maksimalni znesek odškodnine, lahko se izključi odškodninska odgovornost za določene oblike škode.
identično dejansko stanje - kazenska sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - izredna pravna sredstva - zakonske zamudne obresti - rok za izpolnitev obveznosti
Če stranka vloži izredno pravno sredstvo, ne pomeni, da bo z njim tudi uspela, niti ni prvostopenjsko sodišče zavezano čakati na odločitev o izrednem pravnem sredstvu. Bistveno je, da pravnomočna sodba, na katero se je oprlo prvostopenjsko sodišče, v času odločanja ni bila odpravljena.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 252, 383, 390.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – prepoved dovolitve izvršbe po začetku stečajnega postopka na dolžnikom – postopek osebnega stečaja – terjatve iz naslova življenjskih stroškov dolžnika
Tekom stečajnega postopka (tudi tekom postopka osebnega stečaja) je izvršba zoper stečajnega dolžnika dopustna izključno v primerih, določenih v 2. odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP (slednje so terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal). Dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine po teh določbah ni predvidena.
Ker je tožnik sklenjen dogovor za brezplačno uporabo stanovanjske hiše preklical, je prekaristično razmerje med pravdnima strankama prenehalo, zato je upravičen do zahtevka na izročitev stanovanjske hiše v neposredno posest.
trditvena podlaga tožbe – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – načelo dispozitivnosti – zapisnik kot javna listina – vrednost spornega predmeta – enako varstvo pravic – priposestvovanje stvarne služnosti
V pravdnem postopku velja načelo dispozitivnosti: sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. Tožniku torej ni mogoče prisoditi več ali nekaj drugega, kot je s tožbo zahteval – čeprav je morda po materialnem pravu upravičen do česa več ali do česa drugega.
Posledica domneve o priznanju dejstva je tudi to, da sodišče nima podlage za ugotavljanje, ali je priznano dejstvo resnično. Priznanih dejstev ni potrebno niti dopustno dokazovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081367
OZ člen 941, 941/1, 965, 965/1, 965/2.
zavarovalna pogodba – pravica do odškodnine – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obveznost obvestitve o zavarovalnem primeru – lastna pravica oškodovanca – direktna tožba – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza
Zavarovalnico je o nastanku zavarovalnega primera v roku treh dni dolžan obvestiti zavarovalec in ne oškodovanec. Ker je sankcija za neizpolnitev te obveznosti zavarovalca zgolj odškodninska, če zavarovalnici nastane škoda zaradi ugotavljanja temelja in višine njene obveznosti, ne pa izguba pravic iz sklenjene zavarovalne pogodbe, vprašanje pravočasnosti obvestitve zavarovalca o nastalem zavarovalnem primeru v tem sporu ni relevantno, saj je to dejstvo odločilno le v razmerju zavarovalnice in zavarovalca, ne pa v razmerju zavarovalnice do oškodovanca.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor med dedičem in tretjo osebo
Če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.