ZPP člen 116, 117, 117/2, 117/3, 149, 149/1, 149/7, 337. ZIZ člen 42, 56.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilna vročitev - prekluzija
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Iz tega sledi logični zaključek, da dolžnica kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ne more uveljavljati trditve, da sklepa o izvršbi ni prejela oziroma smiselno okoliščin v zvezi z nepravilno vročitvijo, to je napak, ki jih je zagrešilo sodišče.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063886
ZSReg člen 31, 31/3, 33, 33/1, 33/2. ZFPPIPP člen 440.
izključitev družbenika – pravno nasledstvo izbrisanega družbenika – stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem – pravni interes – predlog za vpis spremembe v sodni register – vročanje – vpis izbrisa – obstoj pogojev za pogodbeno izključitev – varstvo pravic družbenika – možnost seznanitve
Iz prilog k predlogu za spremembo podatkov v sodnem registru izhajalo, da se je (udeleženec) postopka udeleževal kot izključen družbenik in da bi lahko bila prizadeta njegova pravica oziroma na zakonu temelječ interes. Slednje pa kaže na to, da bi registrsko sodišče moralo izpeljati postopek v skladu z določbo 31. člena ZSReg. Zato bi moralo predlog za vpis spremembe v sodni register, to je izključitve družbenika, skupaj z listinami vročati tudi na skupščini izključenemu družbeniku, to je udeležencu v tem postopku.
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev. Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa mu pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in mu s tem omogoči, da pred glasovanjem o izključitvi nanje odgovori.
V primeru, ko se zaradi škodnega dogodka manifestirajo degenerativne spremembe, ki so bile doslej neme, je treba vzrok težav pripisati škodnemu dogodku.
Tožniku je škoda nastajala še med samim tekom pravdnega postopka do zaključka zdravljenja. Zato je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom odškodnine za nepremoženjsko škodo šele po tem, ko je bilo zdravljenje zaključeno in je bil obseg škode z izdelavo izvedenskega mnenja ugotovljen.
Kot prihodek se sicer lahko šteje tudi dnevnica, vendar samo tisti del, ki za oškodovanca pomeni prihranek, ne pa del, s katerim je kril določene življenjske stroške, katerim je bil tak prejemek namenjen.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev in ne dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
predhodna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – nepravnomočen plačilni nalog – odločba ustavnega sodišča
Na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je vložen ugovor, zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, predhodne odredbe ni (več) mogoče izdati.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši – gradbeno dovoljenje – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – originaren način pridobitve lastninske pravice
Gradbeno dovoljenje ni ena od predpostavk pridobitve lastninske pravice na podlagi 1. odstavka 116. člena SZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0066151
ZVKSES člen 1, 4, 4/4, 20, 20/5, 23, 25, 25/3. OZ člen 111, 462, 466, 638, 639, 660.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – skrite napake – odgovornost za napake – povrnitev doseženih koristi - sočasnost izpolnitve pogodbe - nepoštenost stranke
Pojem investitorja ni povezan z dokončanjem predmeta prodaje. Tudi že zgrajena stanovanja so namreč lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami, prodaja stanovanja s takšnimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi. Ravno pred takšno poslovno prakso želi zakon končne kupce tudi zaščititi.
Pravila ZVKSES imajo, za razliko od pravil OZ, značilnost prisilnih (kogentnih) pravil, katerih uporabe s pogodbo (razen izjemoma) ni mogoče izključiti.
Dokler ni jasno, ali bo navedena parcela sploh lahko predmet delitve med udeležencema tega postopka in kolikšna sta v resnici njuna solastninska deleža na njej, postopka delitve ni mogoče nadaljevati, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo.
sodno varstvo posesti – motenje posesti – dokazno breme – ugovor dovoljene samopomoči – takojšna samopomoč – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Tožnik je sporno pot na enak način uporabljal že nekaj let pred namestitvijo spornih ovir na pot. Ob takih ugotovitvah je pravilna ocena in presoja, da je bilo ravnanje tožencev samovoljno, protipravno in ni izpolnjevalo potrebnih elementov dovoljene samopomoči o neposredni nevarnosti in časovnem sovpadanju ravnanj tožencev z zatrjevanimi posegi tožnika v njihovo posest. Pritožniki svojega ravnanja ne morejo opravičiti s časovno oddaljenimi ravnanji ter preteklimi dogodki, ob katerih naj bi posredovala policija. Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno.
izvedensko mnenje – pravica do drugega izvedenskega mnenja – ponovitev dokaza z izvedencem – subjektivna ocena – pravica do sodnega varstva – ekonomičnost postopka
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja. Vendar to ne pomeni tudi tega, da stranka sploh nikoli nima pravice do drugega mnenja. Če je odločilen sestavni del izvedenskega mnenja neko izvedenčevo izkustveno prepričanje, ki ga stranka postavlja pod vprašaj, sodišče pa o pravilnosti tega izkustvenega prepričanja vsebinskega odgovora stranki ne more dati (njegove pravilnosti torej vsebinsko ne more preizkusiti), je podan položaj, ko je za zagotovitev polne pravice do sodnega varstva, treba to izkustveno prvino preveriti še z drugim izvedencem. To velja, če strošek za takšno izvedbo dokaza ni nesorazmeren glede na vrednost spornega predmeta.
ZD člen 132, 145. ZPP člen 196. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
dedič – uveljavljanje lastninskopravnega zahtevka – pravni temelj zahtevka – spor o obsegu zapuščine – nujni sosporniki – pravdni stroški – nagrada odvetnika – obseg nagrade – narok v ponovljenem postopku
Šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju lahko vsak dedič zase uveljavlja lastninskopravne zahtevke, in sicer na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen dednopravnem.
Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Ker prejme odvetnik nagrado na vsaki stopnji, gre toženi stranki nagrada za narok dvakrat, saj so bili naroki opravljeni na dveh stopnjah.
Ker je tožnik sklenjen dogovor za brezplačno uporabo stanovanjske hiše preklical, je prekaristično razmerje med pravdnima strankama prenehalo, zato je upravičen do zahtevka na izročitev stanovanjske hiše v neposredno posest.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078919
OZ člen 557. ZDen člen 80. ZPP člen 13. ZNP člen 5. ZZK-1 člen 6.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – zapuščina – predmet zapuščinskega postopka – darilo – odstop dednega deleža – predhodno vprašanje – v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine – prenos lastninske pravice na nepremičnini – publicitetni učinek vknjižbe
Zapustnik je že v času sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju razpolagal s celotnim svojim premoženjem, ki ga je izročil tožencu, a ker je zapustnik nepremičnine v pogodbi le opisal in ni navedel zemljiškoknjižnih podatkov, vknjižba lastninske pravice na teh nepremičninah v zemljiško knjigo na toženca ni bila mogoča. Toženec je že na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju postal lastnik spornih nepremičnin, njihova izročitev pa je bila odložena do izročiteljeve smrti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Oganizacijska sprememba, v okviru katere delodajalec delovno mesto ukine in preostale naloge tega delovnega mesta (tiste, ki jih še izvaja) prenese na že zaposleno delavko, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela na ukinjenem delovnem mestu v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest, ki ne vsebuje več delovnega mesta organizatorja odkupa mleka, predvidela novo delovno mesto organizatorja odkupa, s podobnimi nalogami, kot so bile v stari sistemizaciji predvidene za delovno mesto vodje odkupa mleka. Kljub temu ni mogoče sklepati, da pri toženi stranki zaradi organizacijskih razlogov ni prenehala potreba po delu tožnika. Bistveno je namreč, da tožena stranka tega novega delovnega mesta ni zasedla, da je ukinila tožnikovo delovno mesto in da tisto delo, ki ga je dejansko opravljal tožnik in ga tožena stranka še izvaja, ob svojem rednem delu opravljala druga delavka, ki je pri toženi stranki zaposlena kot poslovodkinja.
razveljavitev pogodbe – rok izpolnitve –bistvena sestavina pogodbe – zahteva upnika za izpolnitev pogodbe – konkludentno ravnanje upnika
Res je bil v pogodbi določen rok plačila prekoračen, vendar pa je T., d.d. s tem, ko je po izteku fiksno določenega roka za plačilo obveznosti, za neplačan del kupnine vložila izvršbo, jasno izrazila voljo, da pogodba ostane v veljavi. Izjava volje je namreč lahko podana tudi s konkludentnimi dejanji. Prodajalec je bil torej pripravljen sprejeti izpolnitev tožeče stranke tudi po poteku dodatnega roka za izpolnitev obveznosti, in se torej vložitev predloga za izvršbo šteje za obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – gospodarski spor – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – samostojni podjetnik posameznik – izbris iz registra
Toženka je bila v času sklenitve pogodbe samostojna podjetnica posameznica. Ali je bila to tudi v času vložitve tožbe ni pomembno, saj morebitni izbris iz registra ne more spremeniti pravne narave spora. Tožeča stranka pa je gospodarska družba. Zato gre za gospodarski spor.
odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev nadzora – potek delovnega procesa – relevantno dejansko stanje – trditveno in dokazno breme – napačen pravni pouk
Tožeča stranka ima sicer prav, ko trdi, da bi delodajalec moral preprečiti delo delavcev na način, da imajo pokrov nad nožnim stikalom ves čas odprt, nogo pa nad njim v stalni pripravljenosti. Vendar pa to velja zgolj ob predpostavki, da je delo pri toženi stranki resnično potekalo na opisani način. Šele ob takem dejanskem stanju bi bil na mestu očitek delodajalcu, da ni izvedel ustreznih ukrepov za onemogočenje takšnega dela niti ni izvajal ustreznega nadzora, da bi tako delo ugotovil in preprečil.
identično dejansko stanje - kazenska sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - izredna pravna sredstva - zakonske zamudne obresti - rok za izpolnitev obveznosti
Če stranka vloži izredno pravno sredstvo, ne pomeni, da bo z njim tudi uspela, niti ni prvostopenjsko sodišče zavezano čakati na odločitev o izrednem pravnem sredstvu. Bistveno je, da pravnomočna sodba, na katero se je oprlo prvostopenjsko sodišče, v času odločanja ni bila odpravljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081367
OZ člen 941, 941/1, 965, 965/1, 965/2.
zavarovalna pogodba – pravica do odškodnine – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obveznost obvestitve o zavarovalnem primeru – lastna pravica oškodovanca – direktna tožba – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza
Zavarovalnico je o nastanku zavarovalnega primera v roku treh dni dolžan obvestiti zavarovalec in ne oškodovanec. Ker je sankcija za neizpolnitev te obveznosti zavarovalca zgolj odškodninska, če zavarovalnici nastane škoda zaradi ugotavljanja temelja in višine njene obveznosti, ne pa izguba pravic iz sklenjene zavarovalne pogodbe, vprašanje pravočasnosti obvestitve zavarovalca o nastalem zavarovalnem primeru v tem sporu ni relevantno, saj je to dejstvo odločilno le v razmerju zavarovalnice in zavarovalca, ne pa v razmerju zavarovalnice do oškodovanca.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070655
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 86, 86/1, 356.
delitev stvari v solastnini - nemožnost fizične delitve - kolizija interesov pri zastopanju več udeležencev nepravdnega postopka - odreditev zadeve drugemu sodniku
Če je fizična delitev možna, se (primarno, nujno) opravi ne glede na to, ali se (vsi) solastniki s tem strinjajo oz. izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi.
Čeprav sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predloge udeležencev (razen, če je med njimi dosežen sporazum), lahko pri podajanju navedb in predlogov med njimi pride do kolizije interesov. Če imajo istega pooblaščenca, jih mora v tem primeru sodišče pozvati, naj se sami izjavijo.