ZZVZZ člen 87, 87/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 6.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca – nevarno območje – druge tehnične rešitve
Dovolj je, da se je sodišče prve stopnje glede drugih tehničnih rešitev za zavarovanje nevarnih območij stroja sklicevalo na mnenje izvedenke, kako bi lahko tožena stranka zagotovila zaščito delavca, da v sedečem položaju ob premikanju rok levo in desno ob dvigu in spustu, ne bi dosegel nevarnega območja stroja. Zakaj pa naj bi zaradi dodatne zaščite, ki jo je namestila po nesreči, izdelki zastajali, tožena stranka ni pojasnila v taki meri, da bi lahko ovrgla mnenje izvedenke.
odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev nadzora – potek delovnega procesa – relevantno dejansko stanje – trditveno in dokazno breme – napačen pravni pouk
Tožeča stranka ima sicer prav, ko trdi, da bi delodajalec moral preprečiti delo delavcev na način, da imajo pokrov nad nožnim stikalom ves čas odprt, nogo pa nad njim v stalni pripravljenosti. Vendar pa to velja zgolj ob predpostavki, da je delo pri toženi stranki resnično potekalo na opisani način. Šele ob takem dejanskem stanju bi bil na mestu očitek delodajalcu, da ni izvedel ustreznih ukrepov za onemogočenje takšnega dela niti ni izvajal ustreznega nadzora, da bi tako delo ugotovil in preprečil.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0078907
URS člen 35. OZ člen 131, 131/1, 179. ZKP člen 234.
povrnitev negmotne škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – varstvo osebnostnih pravic – subjektivna izpoved o osebnih lastnostih toženca – razžalitev – objektivna žaljivost – negativne osebne lastnosti – izpovedba priče pred sodiščem
Pojem razžalitve oziroma žalitve je pravni standard in je treba v vsakem posamičnem primeru posebej presojati, ali je neko ravnanje objektivno žaljivo in zato protipravno. Vsaka nespoštljivost oziroma nevljudnost, ki koga čustveno prizadene, pravno še ne pomeni posega v čast in dobro ime. Izrazi kot so „malo čuden“, „drugače pa ni čisto diht“, „maščevalen“, „poklic izrablja v osebne namene“, sicer predstavljajo negativne osebne lastnosti, vendar pa njihova intenzivnost glede na konkretne okoliščine primera ni takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Izjave so bile dane v kazensko-preiskovalnem postopku v katerem je bila toženka zaslišana kot priča, torej pri izpolnjevanju njene zakonske in moralne dolžnosti, in je toženka izpovedovala o osebnih lastnostih toženca po svojem lastnem prepričanju in zaznavi.
V primeru, ko se zaradi škodnega dogodka manifestirajo degenerativne spremembe, ki so bile doslej neme, je treba vzrok težav pripisati škodnemu dogodku.
Tožniku je škoda nastajala še med samim tekom pravdnega postopka do zaključka zdravljenja. Zato je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom odškodnine za nepremoženjsko škodo šele po tem, ko je bilo zdravljenje zaključeno in je bil obseg škode z izdelavo izvedenskega mnenja ugotovljen.
Kot prihodek se sicer lahko šteje tudi dnevnica, vendar samo tisti del, ki za oškodovanca pomeni prihranek, ne pa del, s katerim je kril določene življenjske stroške, katerim je bil tak prejemek namenjen.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev in ne dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
V primeru, ko oškodovanec vloži zoper zavarovalnico, pri kateri je imel oškodovalec zavarovano svojo odgovornost, direktno tožbo, ta nima ugovora, da je zavarovalno vsoto že izplačala zavarovancu.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0079969
ZPP člen 392, 393, 408, 408/1, 412. ZZZDR člen 105a, 123, 123/1, 129. ZIZ člen 9, 9/5, 19, 19/1, 19/4, 34, 40, 40/1, 268, 271, 271/2.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – določitev stikov – višina preživnine – sodna poravnava – dovolitev sodne poravnave – interesi otrok –preprečevanje nasilja v družini – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – začasna odredba – učinek sklepa o začasni odredbi – sestavine predloga za izdajo začasne odredbe – sredstvo izvršbe – izvršljivost sodne odločbe – nesuspenzivni učinek pritožbe v postopku zavarovanja – aktivna legitimacija
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o dovolitvi sodne poravnave preizkusiti tudi navedbe, ki jih je tožnica podala v postopku o prepovedi nasilnih dejanj po ZPND, saj bi te lahko vplivale na odločitev o dovoljenosti sodne poravnave.
Začasna odredba ima učinek sklepa o izvršbi in ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Predlog za izdajo začasne odredbe mora zato vsebovati vse sestavine, ki bodo omogočile, da bo imel sklep o začasni odredbi lahko tak učinek, torej tudi sredstvo izvršbe.
Sodišče lahko začasne odredbe v razmerjih med starši in otroci izda tudi po meritorni odločitvi o višini preživnine, in sicer vse do pravnomočnosti odločitve.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 252, 383, 390.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – prepoved dovolitve izvršbe po začetku stečajnega postopka na dolžnikom – postopek osebnega stečaja – terjatve iz naslova življenjskih stroškov dolžnika
Tekom stečajnega postopka (tudi tekom postopka osebnega stečaja) je izvršba zoper stečajnega dolžnika dopustna izključno v primerih, določenih v 2. odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP (slednje so terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal). Dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine po teh določbah ni predvidena.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – gospodarski spor – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – samostojni podjetnik posameznik – izbris iz registra
Toženka je bila v času sklenitve pogodbe samostojna podjetnica posameznica. Ali je bila to tudi v času vložitve tožbe ni pomembno, saj morebitni izbris iz registra ne more spremeniti pravne narave spora. Tožeča stranka pa je gospodarska družba. Zato gre za gospodarski spor.
razveljavitev pogodbe – rok izpolnitve –bistvena sestavina pogodbe – zahteva upnika za izpolnitev pogodbe – konkludentno ravnanje upnika
Res je bil v pogodbi določen rok plačila prekoračen, vendar pa je T., d.d. s tem, ko je po izteku fiksno določenega roka za plačilo obveznosti, za neplačan del kupnine vložila izvršbo, jasno izrazila voljo, da pogodba ostane v veljavi. Izjava volje je namreč lahko podana tudi s konkludentnimi dejanji. Prodajalec je bil torej pripravljen sprejeti izpolnitev tožeče stranke tudi po poteku dodatnega roka za izpolnitev obveznosti, in se torej vložitev predloga za izvršbo šteje za obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev.
Ker je tožnik sklenjen dogovor za brezplačno uporabo stanovanjske hiše preklical, je prekaristično razmerje med pravdnima strankama prenehalo, zato je upravičen do zahtevka na izročitev stanovanjske hiše v neposredno posest.
sodno varstvo posesti – motenje posesti – dokazno breme – ugovor dovoljene samopomoči – takojšna samopomoč – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Tožnik je sporno pot na enak način uporabljal že nekaj let pred namestitvijo spornih ovir na pot. Ob takih ugotovitvah je pravilna ocena in presoja, da je bilo ravnanje tožencev samovoljno, protipravno in ni izpolnjevalo potrebnih elementov dovoljene samopomoči o neposredni nevarnosti in časovnem sovpadanju ravnanj tožencev z zatrjevanimi posegi tožnika v njihovo posest. Pritožniki svojega ravnanja ne morejo opravičiti s časovno oddaljenimi ravnanji ter preteklimi dogodki, ob katerih naj bi posredovala policija. Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079927
OZ člen 3, 435, 766. ZPP člen 8, 355.
pogodba o leasingu – kupoprodajna pogodba – mandatna pogodba – načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij – dokazna ocena - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Z dogovorom se sme medsebojne pravice in obveznosti urediti na drugačen način, kot jih zakon predvideva za posamezen tip pogodbe, v primeru spora o vsebini pogodbenega dogovora pa sodišče njegovo vsebino ugotavlja ob upoštevanju splošnih načel pogodbenega prava.
V primeru dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče praviloma dolžno ponoviti izvedene dokaze in po opravljeni obravnavi odločiti. Sodišče prve stopnje pa se je že neposredno seznanilo z ustno izvedenimi dokazi in bo lahko nov postopek izvedlo z manjšimi stroški in hitreje, kot bi to lahko storilo sodišče druge stopnje, ki bi moralo pravdni stranki ponovno zaslišati.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070641
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 18, 18/2, 270, 270/2. ZArbit člen 19, 19/2. OZ člen 111.
sklep procesnega vodstva – ugovor sodne pristojnosti – arbitražna klavzula – razveza pogodbe – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – ničnost zemljiškoknjižnega dolga
Sklep sodišča prve stopnje, da odločitev v predmetni zadevi spada v sodno pristojnost, je po svoji naravi (lahko) „le“ sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Dogovor o pristojnosti (bodisi arbitraže bodisi - kot v konkretnem primeru - sodišča) je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usodo pogodbe, v katero je vključen. Velja še naprej, kljub temu da ena od strank (četudi v končni fazi upravičeno) zatrjuje neveljavnost pogodbe, v kateri je bil dogovorjen. Učinki razveze aneksa imajo zgolj materialno-pravni domet in nobenih posledic na dogovor o pristojnosti.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – začasno dovoljenje – male glasbene pravice - aktivna legitimacija
Začasno dovoljenje je veljalo le do ustanovitve (oziroma začetka zakonitega delovanja) druge organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kar se je zgodilo 11. 10. 2010, z izdajo odločbe URSIL Zavodu
AIPA
. Ta odločba je postala dokončna in izvršljiva ter zato ponovno izdano dovoljenje Zavodu
AIPA
z dne 6. 2. 2012, z enako vsebino, ne vpliva na veljavnost prvega dovoljenja. Tožeča stranka torej ni bila več aktivno legitimirana za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic od tožene stranke v tistem delu, ki se nanaša na kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del, pa tudi ne do poravnavanja obveznosti do avtorjev glasbe, ki se štejejo za soavtorje avdiovizualnih del.
dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – okoliščine osebne narave – povezava sodnika s predmetom spora - neobstoječa stranka
Okoliščina, da je razpravljajoča sodnica v zvezi s poškodovanjem njenega avtomobila izrazila sum, da bi bil lahko toženec tisti, ki je avtomobil poškodoval, ter podala predlog za pregon kaznivega dejanja, v povprečnem razumnem človeku nedvomno utemeljeno vzbuja močan dvom o njeni nepristranskosti.
lastninska pravica - priposestvovanje funkcionalnega zemljišča - postopek po ZVEtL - sodno varstvo
Postopek po ZVETL zgolj dopolnjuje dotedanje oblike sodnega varstva in ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
Po četrtem odstavku 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepopolno sestavljena, vendar dejstva, da je bila tožba tožencu vročena že 2.9.2013 po pooblaščenem vročevalcu, uslužbencu Pošte Slovenije, d.o.o., pritožnik po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal.
Pritožbeno navajanje, češ da terjatev še ni zapadla v plačilo (ker naj bi bilo med strankama dogovorjeno, da se zapadlost terjatve dogovori na čas, ko bo toženec začel normalno poslovati), predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto. Da naj bi toženec na to okoliščino tekom postopka na prvi stopnji (na kakršenkoli način) opozarjal, iz spisa ni razvidno. Pritožnik tudi sicer ne pojasni, na katerem naroku oziroma v okviru katere vloge naj bi to storil. Takšen ugovor je zato neutemeljen.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov po ZVEtL – skupno premoženje zakoncev
Postopek po ZVEtL je zaradi pravila iz 4. člena še bolj poenostavljen in formaliziran. Pravni naslov po tem zakonu je namreč zgolj listina. To izključuje, da bi sodišče ugotavljalo, ali ni ob določenih pravno relevantnih dejstvih posameznik po samem zakonu pridobitelj lastninske pravice. Edina izjema velja glede priposestvovanja.
Listina o sklenitvi zakonske zveze ni pravni naslov po ZVEtL.