pretrganje zastaranja – zunajzakonska skupnost – partnerska skupnost
Zastaranje ne teče med osebama, ki sta živeli v zunajzakonski skupnosti po 12. čl. ZZZDR, teče pa med osebama, ki sta živeli zgolj v neki partnerski skupnosti.
starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je odločilen čas, ko je bila izdana nepravilna oz. nezakonita odločba, ki je bila nato odpravljena in tožniku priznana pravica za nazaj. V času izdaje dokončne odločbe, ki je bila predmet presoje pred sodiščem (1. 10. 2012), je veljal ZPIZ-1, ki je v določbi 276. člena urejal tudi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti. Kasneje sprejeti ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. 1. 2013, na priznano odškodnino nima nobenega vpliva. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne posega v ureditev priznavanja odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, kar pomeni, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti priznalo zgolj do 31. 12. 2012.
plačilo razlike plače - vojska - plačilo za dejansko opravljeno delo - obveznost plačila - dodatek - povečan obseg dela in obremenitev - dodatek za posebna znanja in obremenitve pri delu
Tožnik odločb, na podlagi katerih mu je bila v spornem obdobju določena plača, ni izpodbijal. Plače so bile tožniku pravilno obračunane in izplačane v skladu s pravnomočnimi odločbami in veljavno formacijo, zato njegov zahtevek za plačilo razlike v plači ni utemeljen. Zahtevek prav tako ni utemeljen na podlagi plačila za dejansko opravljeno delo. Tak zahtevek je lahko utemeljen, če delavec dejansko opravlja delo nekega drugega delovnega mesta, kot pa je tisto, na katerega je formalno razporejen. Tožnik ni opravljal dela na neki drugi formacijski dolžnosti, temveč na formacijskih dolžnosti, na katero je bil imenovan. Prav tako ni opravljal enakega dela kot ostali sodelavci oziroma priče, ki so bili v skladu s formacijo in ustreznimi odločbami razporejeni v plačilne razrede z višjim količnikom od tožnika.
Tožnik je bil imenovan na formacijsko dolžnost letalsko-tehničnega osebja, zato je na podlagi tega dejstva upravičen do vtoževanega 20 % povišanja osnovne plače. Zato bi tožena stranka tožniku tudi v spornem obdobju na podlagi 59. člena ZSSlov, sklepa Vlade RS z dne 22. 11. 2007, odredbe ministra z dne 22. 1. 2008 ter formacije morala izplačevati 20 % dodatek za posebna znanja in obremenitve pri delu.
ZPP člen 140. ZDR-1 člen 88, 88/4, 88/6, 200, 200/3.
zavrženje tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - fikcija vročitve - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - nadomestna vročitev
Tožnica je v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi prevzeta dne 6. 1. 2014 s strani njenega nekdanjega moža. Če to drži, sodišče prve stopnje, glede na pravilno uporabo četrtega odstavka 88. člena ZDR-1, ne bi smelo šteti, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena po poteku osmih dni od dneva prvega poskusa vročitve, to je 27. 12. 2013, ampak bi moralo šteti, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena, ko je bila tudi dejansko prevzeta (s strani tožničinega bivšega moža). Ker sodišče prve stopnje ni izvajalo s strani tožnice predlaganih dokazov, s katerimi bi lahko ugotovilo, ali tožničine navedbe držijo, je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
sprememba tožbe – identiteta tožbenega zahtevka – sprememba identifikacijskih podatkov nepremičnin – naknadna objektivna kumulacija – smotrnost spremembe tožbe
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice na nepremičninah stečajnega dolžnika in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V spremenjenem tožbenem predlogu je tožeča stranka dodala popravke, ki se nanašajo na spremembo imena tožeče stranke in identifikacijske podatke nepremičnin, ki so zajete v tožbi. Z navedenim popravkom se identiteta tožbenega zahtevka in trditvena podlaga tožbe nista v ničemer spremenila.
Tožnik ni vtoževal ugotovitve, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 21. 8. 2012 in da je dolžna tožena stranka tožniku vzpostaviti delovno razmerje za čas od 22. 8. 2012 dalje oziroma do vključno 18. 12. 2013. Ker je kljub navedenemu sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ugotovilo nezakonito prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki z dnem 21. 8. 2012 in naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku vzpostaviti delovno razmerje za čas od 22. 8. 2012 do vključno 18. 12. 2013, je prekoračilo njegov tožbeni zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 357. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo.
invalidska pokojnina - ponovni vstop v zavarovanje
Čeprav je bil tožnik v obdobju od 8. 6. 2005 do 7. 3. 2007 zavarovan kot brezposelna oseba in nato od 8. 3. 2006 do 7. 1. 2010 prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba in je bilo nato šele s pravnomočno sodbo z dne 10. 10. 2012 ugotovljeno, da ima od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 status zavarovanca po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1, ker je bil v času od 11. 3. 2004 do 11. 12. 2011 v sodnem registru neprekinjeno vpisan kot edini družbenik in hkrati poslovodja zasebne družbe, ne gre za ponovno vključitev v zavarovanje od 8. 1. 2010 oziroma potem, ko je že pridobil pravico do invalidske pokojnine. Toženec zato v določbi 178. člena ZPIZ-1 ni imel podlage za ustavitev izplačevanja invalidske pokojnine v spornem obdobju oziroma za odločitev, da od 8. 10. 2010 do 11. 12. 2011 tožnik ni imel pravice do izplačevanja invalidske pokojnine, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo z dne 16. 12. 2009.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal z dovoljenjem za souporabo stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču, zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu kontrolor na igralnih avtomatih. Ravnanje tožnice, ko je vzela predmet gosta (neuporabljeno žensko majico) in si jo prisvojila, kljub temu da jo je po pozivu takoj vrnila, je šteti za naklepno ravnanje, s katerim je hudo kršila obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
S tem, ko je tožnica že v vlogi za priznanje pravice do Zoisove štipendije dne 1. 8. 2012 navedla, da se bo izobraževala in tudi stanovala izven kraja svojega stalnega prebivališča in da ima s 5. 10. 2012 prijavljeno začasno prebivališče v kraju študija, so bili izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
spor majhne vrednosti – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda dolžnika
Okoliščina, da si je po trku ogledal drug avtomobil (v katerega glede na način vožnje ni mogel trčiti), zavarovanca ne more razbremeniti obveznosti, da po prometni nesreči posreduje svoje osebne podatke oziroma podatke o zavarovanju vozila.
ZDR člen 42, 64, 64/3, 66, 66/2, 109, 109/1, 109/2, 112, 112/2, 126. ZPIZ-1 člen 93, 93/1, 98, 98/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 12, 12/1. ZZRZI člen 40, 40/7.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - odpravnina - osnova za odmero odpravnine - invalid III. kategorije - delna invalidska pokojnina - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pravica do dela s krajšim delovnim časom
V osnovo za odmero odpravnine delavcu invalidu, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega, se všteva le plačilo, ki ga je prejel za delo po dejanski delovni obveznosti. Zato je kot osnovo za odmero odpravnine (po 109. členu ZDR) potrebno upoštevati plačo, ki jo je tožnik (invalid III. kategorije, ki je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas) prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za delo po dejanski delovni obveznosti.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - dokazovanje
Kadar pogodba o zaposlitvi ni sklenjena v pisni obliki, je višino dogovorjene plače in druge sestavine pogodbe dopustno ugotavljati tudi z listinami in zaslišanji strank ter prič. Sodišče prve stopnje je zanemarilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je toženi stranki očitalo, da ni dokazala, da je prišlo do kakršnekoli spremembe pogodbe o zaposlitvi po določenem datumu, s katero bi bil dogovorjen polovični delovni čas in da s tem ni dokazala, da je dejansko prišlo do spremembe pogodbe o zaposlitvi iz polnega delovnega časa oz. da je tožnik po tem datumu delal le polovični delovni čas, ter preuranjeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
vdovska pokojnina - zavrženje vloge - nova zahteva
O tožničini (1.) zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine je bilo že pravnomočno odločeno (z odločbo je bilo ugotovljeno, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine). Pri vložitvi (2.) zahteve gre za isto upravno zadevo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Od izdaje (1.) odločbe, s katero je bila tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine zavrnjena, se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenila. V konkretnem primeru je zato izpolnjen dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, ker je bila izdana zavrnilna odločba in se po izdaji zavrnilne odločbe dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Zato je odločba toženca, s katero je ta o priznanju pravice do vdovske pokojnine ponovno odločal po vsebini, nezakonita.
ZPIZ/92 člen 123. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 446. ZUP člen 7, 7/1.
nadomestilo za invalidnost - invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 6. 11. 2012 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, kot so določeni v 1. odstavku 94. člena ZPIZ-1, utemeljeno tožniku priznalo pravico do nadomestila za invalidnost.
ZJU člen 39, 39/2, 95, 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 15, 15/4, 75.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - dejansko delo
Tožena stranka, kljub spremembi Akta o sistemizaciji, s katerim je ukinila delovno mesto, za katero je imel tožnik formalno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožniku ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za to delovno mesto, če del in nalog tega delovnega mesta tožnik dejansko in po sporazumu s toženo stranko ni opravljal. Če je tožnik opravljal drugo delo, kakor tisto, za katero je imel sklenjen aneks k pogodbi o zaposlitvi, mu gredo tudi vse pravice glede na to drugo delovno mesto.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato je upravičen do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012838
ZDR člen 184. ZPP člen 52, 52/1, 52/2, 60. ZPP člen.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stavrna pristojnost - delodajalec - zavarovalnica - podružnica
Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico (60. člen ZPP). Tožnik je ob vložitvi tožbe izbral krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega je podružnica prvotožene stranke (zavarovalnice), zato bi moralo sodišče prve stopnje po umiku tožbe zoper drugotoženo stranko (delodajalca) zadevo odstopiti stvarno in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču, na območju katerega je ta podružnica.
stroški stečajnega postopka – tekoči stroški – neracionalna raba denarja iz stečajne mase
Nepravilnosti, ki se nanašajo na neracionalno rabo denarja stečajnega dolžnika in napačne ter nesmiselne odločitve upraviteljice v zvezi z vodenjem pravdnih postopkov, v katerih je udeležen stečajni dolžnik, ima upnik možnost uveljavljati v zvezi s kršitvijo obveznosti upravitelja v postopku in morebitno disciplinsko oziroma odškodninsko odgovornostjo upravitelja. Morebitne kršitve obveznosti upravitelja pa ne morejo biti podlaga za neizplačilo že nastalih stroškov stečajnega postopka.