ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/3. ZPP člen 108, 108/1. ZZZDR člen 123, 123/2.
sodne takse - pogoji za oprostitev - družinski člani
Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji predloga za oprostitev oziroma delno oprostitev plačila sodne takse upoštevati tožničino mlajšo hčer. Iz izjave o premoženjskem stanju tožnice namreč izhaja, da tožničina mlajša hči v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse še ni bila polnoletna in jo je zato tožnica še dolžna preživljati. Ker tožničina mlajša hči živi s tožnico v skupnem gospodinjstvu, bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri ugotovitvi višine dohodka na družinskega člana.
izvršitev odločbe o stikih - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - stike odklanja starš, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo
Sodna poravnava, v kateri je natančno določen način izvrševanja stikov med mladoletnim otrokom in dolžnikom, nedvomno predstavlja izvršilni naslov za izvršitev stikov v primeru, ko stike zahteva tisti od staršev, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo in so stiki določeni v njegovo korist. V predmetni zadevi pa je situacija ravno obratna. Za tako prisilno izvršitev stikov pa upnica nima izvršilnega naslova.
O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Dolžnik takšnega predloga ni podal, zaradi česar sodišče prve stopnje njegovega premoženjskega stanja ni moglo upoštevati in ga po uradni dolžnosti oprostiti plačila sodne takse za pritožbo.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/1. KZ-1 člen 82, 83.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu
Ni pomembno, ali je bil stečajni dolžnik obsojen za dejanje po KZ RS. Tudi če je bil obsojen za dejanje v Avstriji po avstrijskih predpisih ali pa ga je obsodilo tuje sodišče, je obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo ovira za odpust obveznosti. Pri tem se ne preverja, ali je kljub taki obsodbi dolžnik moralnoetično primeren za odpust obveznosti, saj je obstoj táke obsodbe absolutna ovira za odpust obveznosti in sodišče niti ne sme presojati siceršnje primernosti dolžnika ali razlogov za insolventnost.
zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - pravni interes - namen stečajnega postopka - stečajna masa - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna kazenska sodba - goljufija
Dejstvo je, da obstoji ovira za začetek postopka odpusta obveznosti, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da ni mogoče doseči osnovnega namena postopka osebnega stečaja, ker ni stečajne mase, in postopka odpusta obveznosti, ki se izvede znotraj postopka osebnega stečaja, ker obstoji ovira za začetek postopka odpusta obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0007073
OZ člen 13, 349. ZFPPIPP člen 442. ZPP člen 286, 286.a.
mandatna pogodba - gospodarska pogodba - zastaranje - odgovornost aktivnega družbenika izbrisane družbe za dolgove izbrisane družbe - prekluzija
Ni mogoče pritrditi pritožbi, da navedb v sporni vlogi ni mogoče upoštevati, ker jih je zadela prekluzija, pravilno so upoštevane tudi tiste navedbe, ki so po pozivu sodišča na predhodnem naroku 10.12.2008 v okviru materialnopravnega vodstva podane v naloženem 15-dnevnem roku predstavljale le konkretizacijo in dopolnitev pravočasno podanih navedb (specifikacija storitev predstavlja dodatno pojasnilo v okviru že podanih nejasnih navedb, kar mora sodišče v okviru materialno procesnega vodstva odpraviti).
stečajni postopek - prijava terjatve - prijava ločitvene pravice – zunajsodna prodaja - hipoteka - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni postopek - sprememba zakona
Pred spremembo ZFZ (novela ZFZ-C) je moral upnik, ki je imel hipoteko na nepremičnini, vknjiženo v zemljiško knjigo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, tako hipoteko uveljaviti v izvršilnem postopku in je ni mogel uveljaviti zunajsodno, saj je tudi izvršilni postopek postopek, ki ga vodi sodišče, čeprav ne isto sodišče, ki vodi stečajni postopek.
Pritožnik, ki niti ne trdi, da bi bila v izvršilnem postopku že opravljena prodaja, v pritožbi pa navaja le, da ga je upravitelj pri prodaji prehitel, bi moral tako terjatev kot ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, saj v tistem času ni imel možnosti zunajsodne prodaje nepremičnine. Ker te terjatve in ločitvene pravice ni prijavil v roku za prijavo terjatev, je njegova terjatev in s tem ločitvena pravica prenehala. Terjatev in ločitvena pravica pa zgolj zaradi spremembe ZFZ-C nista ponovno nastali oziroma "oživeli".
Pravica do zunajsodne prodaje je v primeru stečajnega postopka časovno omejena.
Nepremičnina je bila prodana v stečajnem postopku, v takem primeru pa se ta posebna stečajna masa razdeli po pravilih 371. člena ZFPPIPP. Ta pravila namreč v primeru možnosti zunajsodne prodaje ne veljajo le v primeru, da je upnik to pravico tudi pravočasno uveljavil.
ZFPPIPP člen 226, 226/3, 226/4, 226/4-5, 355, 355/2, 355/2-6.
stroški stečajnega postopka - sodne takse - pravdni postopek - pravdni stroški - posebna razdelitvena masa - posebna stečajna masa - neznatna vrednost splošne stečajne mase
Stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase so v primeru, da je splošna stečajna masa neznatne vrednosti, med drugim tudi stroški v zvezi s končanjem stečajnega postopka.
Upnica je s tožbo uveljavljala terjatev, ki je bila v stečajnem postopku prijavljena kot pogojna terjatev pod odložnim pogojem - glede na uspeh izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Uveljavljanje terjatve v pravdnem postopku je bilo torej v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Ker je bil pravdni postopek v zvezi s stečajnim postopkom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se stroški za plačilo sodne takse lahko plačajo iz posebne stečajne mase.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/1, 400/2. ZPP člen 337.
postopek osebnega stečaja - predkaznovanost - kazenska evidenca - pravilnost podatkov - izbris iz kazenske evidence - ovire za odpust obveznosti - ponoven predlog za odpust obveznosti - nedovoljene pritožbene novote
Dejstva o obsojenosti lahko sodišče ugotavlja le iz pridobljenega izpiska iz kazenske evidence, ni pa upravičeno presojati, ali so ta dejstva tudi resnična in pravilna (1. in 2. odstavek 400. člena ZFPPIPP). Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo dejansko stanje že presojeno – dolžnik predlaga odpust istih obveznosti, tudi ovira za odpust je ista, kot jo je že presojalo višje sodišče, zato dolžnik ne more ponovno predlagati odpusta obveznosti.
osebni stečaj – obstoj terjatve – ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – nedovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Upnik, ki ni vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev.
Če je terjatev prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju te terjatve odloča pravdno sodišče (oziroma drug državni organ) in ne sodišče, ki vodi stečajni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073371
ZPP člen 69. OZ člen 190. ZM člen 16, 16/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – podjemna pogodba – menica – unovčitev menice – neupravičena obogatitev
Kljub abstraktni naravi menice je podlaga za zahtevek v konkretnem primeru vezana na izpolnjevanje določb podjemne pogodbe, s katero sta pravdni stranki med drugim dogovorili tudi pristojnost sodišča po sedežu tožnice. Kljub temu torej, da tožnica vtoževani znesek terja nazaj na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi po 190. členu OZ, je takšen zahtevek mogoče opredeliti kot neposredno posledico dejstva, da tožnica po navedbah toženke ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti.
nagrada izvedenca – pravica izvedenca do nagrade – pripombe na izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Z vsebinskim grajanjem mnenja zato pritožnik ne more izpodbiti pravilnosti sklepa, s katerim je sodišče izvedencu na tej podlagi odmerilo nagrado in priznalo stroške. Če bo izvedenec dopolnjeval (pisno ali ustno) osnovno izvedensko mnenje glede na podane pripombe, pa bo moralo sodišče v nadaljevanju pretehtati, ali je dopolnitev posledica pomanjkljivo izpolnjene naloge iz sklepa o postavitvi (v takem primeru mu dodatni stroški za izdelavo mnenja pač ne pripadajo) ali pa gre za novo/dodatno nalogo, ki s prvim sklepom ni bila zajeta (v takem primeru izvedencu logično pripada dodatna nagrada in dodatni stroški).
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-2, 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-2.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – razpolaganje s premoženjem – prodaja stanovanja – premoženje zakonca – obveščanje upravitelja – poročanje upravitelju
Dolžnik upraviteljice ni obvestil o tem, da je bil v obdobju treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja pri predmetnih nepremičninah vpisan kot solastnik, da jih je v tem obdobju tudi prodal kot solastnik, še več, upraviteljice tudi ni obvestil o tem, da je prišlo do priliva kupnine na njegov transakcijski račun in odliva le-tega na sinov transakcijski račun. V tem primeru je podan tako ugovorni razlog kot tudi ovira za odpust obveznosti.
Tožena stranka terjatev ni pripoznala z listino potrjevanja saldov na kontih terjatev in obveznosti na dan 31.12.2011 za potrebe revizije računovodskih izkazov (priloga A76: s tehtno obrazložitvijo, da gre le za prepis stanja terjatev iz poslovnih knjig za potrebe revizije, pri čemer je dopis podpisal le pooblaščeni revizor). Prav tako pa tožena stranka teh terjatev ni pripoznala z nepodpisanim izpiskom odprtih postavk z dne 28.3.2012, upoštevaje ob tem (poleg določbe 364. člena OZ) tudi določbo prvega odstavka 341. člena OZ: le pisna pripoznava zastarane obveznosti se šteje za odpoved zastaranju.
ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/3, 158, 158/1, 163, 163/7, 188, 188/2, 325, 325/1. ZST-1 člen 31, 31/2.
umik tožbe - pravdni stroški - dopolnilni sklep - vrednost spornega predmeta - sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - pravni interes za pritožbo - načelo uspeha
Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta sme izpodbijati le tista stranka, ki ni uspela s končno odločbo.
Razlog umika in pravna podlaga, na kateri temelji umik, razen kar se tiče odločitve o pravdnih stroških, nista pomembna, vendar pa je v konkretnem primeru za ugotovitev pravnega interesa bistveno ugotoviti, katera stranka je v postopku uspela.