postopek za ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest – pravična ocena
Sodišča, ki ureja mejo, mora primarno skladno z načelom proste presoje dokazov presoditi, ali je možno mejo urediti na podlagi močnejše pravice. Šele v primeru, da po skrbno izvedeni dokazni oceni, da močnejša pravica ni dokazana, preide na podrejene pravne standarde iz 77. člena SPZ.
ZVEtL člen 3, 13, 20, 22. ZNP člen 22. SPZ člen 107, 108.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – aktivna legitimacija – upravičen predlagatelj po ZVEtL – zavrnitev predloga –izkaz pridobitve lastninske pravice – uporaba SPZ in ZVEtL
ZVEtL je specialni predpis in je namenjen tistim predlagateljem, ki jim le ZVEtL omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Zgolj okoliščina, da ni overjen podpis na pogodbah s strani nasprotnega udeleženca, ki je prenesel na predlagatelja solastniški delež na nepremičnini, še ne predstavlja utemeljenega razloga, zaradi katerega bi bil predlagatelj upravičen predlagati vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL. Gre za pomanjkljivost, ki je nastala v postopku prenosa solastninske pravice na predlagatelja, ki jo je v pravnem prometu mogoče brez težav odpraviti, še posebej iz razloga, ker sta predlagatelj in zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca isti osebi.
dodatek za deljen delovni čas - novinar - plačilo za delo - obveznost plačila - kolektivna pogodba
Tožnica ni delala v neenakomerno razporejenem delovnem času (v določenem času ni opravljala delo preko 8 ur dnevno, v nadaljnjem časovnem obdobju pa manjše število ur), ampak je šlo za deljen delovni čas s prekinitvijo več kot eno uro. Zato tožnici pripada dodatek za deljen delovni čas v višini 15 % od osnove na podlagi določil Kolektivne pogodbe tožene stranke (po katerem novinarjem za delo v delovnem času pripadajo dodatki, in sicer konkretno za delo v deljenem delovnem času za vsakokratno prekinitev dela več kot eno uro 15 % od osnove).
Po določilu 9. člena OZ je temeljna dolžnost udeležencev v obligacijskem razmerju izpolnitev njihove obveznosti. Toženca v postopku nista uveljavljala razveljavitve pogodbe o kratkoročnem kreditu, čeprav sta se sklicevala, da je bila ta sklenjena pod vplivom tožničinih groženj.
izvršilni naslov – sodna poravnava kot izvršilni naslov
Klavzula v sodni poravnavi, da so z njeno sklenitvijo rešeni vsi medsebojni spori med udeleženci, sama zase ne zadostuje za sklep o tem, da je izvršilni naslov za izterjavo stroškov pravdnega in izvršilnega postopka razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, sodišče prve stopnje pa je z izvajanjem dokazov pravilno ugotovilo, da dolžnik nasprotnega tudi ni dokazal.
Ker predmeta navedenih sodnih postopkov nista enaka, sklenjena sodna poravnava v nepravdni zadevi ni odpravila izvršilnega naslova, ki je podlaga tega izvršilnega postopka, zato ga mora izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete izvršiti tako, kot se glasi.
ZP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDLov-1 člen 77, 77/1.
lovska družina – pravica do združevanja – članstvo v lovski družini
Prav zato, ker sodišče samo ne odloča o sprejemu v članstvo, ampak zgolj presoja pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi sprejema, je za takšno presojo relevantno, kakšni so bili pogoji in ali sta jih tožnika izpolnjevala ob vložitvi njune prošnje oziroma v času, ko je toženka odločala o sprejemu tožnikov v članstvo.
razlaga pogodbe – pogodbeni namen – sporna pogodbena določba – brezplačna pravica uporabe
Tožeča stranka je izpostavila spornost pogodbene določbe, zato je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno ugotavljalo namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
mandatna pogodba z odvetnikom – odškodnina zaradi nepravilne izpolnitve – vzročna zveza
Tožeča stranka mora zatrjevati in dokazati dejstvo, da bi spor dobila, če ne bi bilo odvetnikovega nedopustnega ravnanja. Iz dejstev, ki jih je navedla, to ne izhaja, kar kaže na nesklepčnost njene tožbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080901
ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZVZD člen 15. ZPIZ-1 člen 272, 272/1.
odškodnina – nadomestilo za invalidnost – zahtevek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi – kršitev predpisov s področja varstva in zdravja pri delu – obveznosti delodajalca – trditveno in dokazno breme – vročilnica kot javna listina
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in da bo v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.
Kratkotrajno okvaro stroja bi bilo, ob pravilnem postopanju, mogoče varno in brez škode za zdravje odpraviti. Tožnik v trditveni podlagi ne trdi, da je prišlo do okvare stroja zaradi njegove dotrajanosti in tudi ne zato, ker ga toženka ne bi ustrezno vzdrževala. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka ni poskrbela za brezhibnost stroja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079950
ZDen člen 42, 42/3. OZ člen 15, 20, 22, 28.
nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi – odškodnina – nadomestna nepremičnina – sklenitev sporazuma – pogajanja – ponudba – sprejem ponudbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – javna listina – zavezanec za vrnitev zemljišč – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Za sklenitev sporazuma o dodelitvi nadomestnih zemljišč po 3. odstavku 42. člena ZDen je bila pristojna komisija tožene stranke in ne lokalna izpostava, ki je le usklajevala predloge rešitev. Sporazum, katerega ugotovitev zahteva tožeča stranka, torej ni bil sklenjen, saj je bil potreben še akcept toženca.
Sporno določilo distribucijske pogodbe, po kateri aktivnosti v zvezi z reklamiranjem dobavljenega izdelka izvaja tožnik, je treba razumeti tako, da je bilo potrebno soglasje toženca za posamezno akcijo. Drugačna razlaga (da je o tem lahko odločal sam tožnik) namreč ne ustreza temeljnemu načelu enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079442
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/3, 357/6. ZPP člen 7.
izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – regresni zahtevek – zastaranje – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – začetek teka zastaralnega roka – dokazna ocena
Tožnica je pridobila regresno upravičenje, ko je oškodovancu (oziroma njegovi zavarovalnici) poravnala odškodnino, tedaj pa je začel teči tudi triletni zastaralni rok, upoštevaje 3. odstavek 357. člena v zvezi s 3. odstavkom 352. člena in 1. odstavkom 336. člena OZ.
Toženka je predložila na unovčenje (tuj) ček tožnici (banki), ki je v ta namen od tuje banke prejela (v čeku naveden) znesek ter ga nato izplačala tožnici. Ker je bilo takšno izplačilo „z rezervo“ in je bila možna stornacija (preklic odobritve) s strani tuje banke, toženka pa je za tak primer pristala na vračilo teh sredstev, je že na tej (pogodbeni) podlagi dolžna prejeta sredstva vrniti.
Oblikovanje tožbenega zahtevka je sicer res (predvsem) stvar same tožnice, vendar lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva da pobudo (tudi) za spremembe stvarnih predlogov, ki ostajajo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079451
ZASP člen 57, 59. ZDDV-1 člen 3. OZ člen 193. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – avtorsko nevarovana glasbena dela – trditveno in dokazno breme – materialna avtorska pravica – dokazno breme pri uveljavljanju materialne avtorske pravice – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – predmet obdavčitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Trditveno in dokazno breme, da se je v poslovalnicah tožene stranke predvajala glasba, je na tožeči stranki (kolektivni avtorski organizaciji), da za uporabljena glasbena dela ne obstoja materialna avtorska pravica pa na toženi stranki (uporabniku).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022150
OZ člen 132, 149, 150, 154, 154/2, 154/4, 188, 395, 395/1, 943. ZOZP člen 15, 34, 36. ZPP člen 8.
prometna nezgoda - udeležba neznanega vozila - premoženjska in nepremoženjska škoda - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - AO-plus zavarovanje - kasko zavarovanje - razporeditev dokaznega bremena - ugovor pasivne legitimacije - odmera višine odškodnine - ugotavljanje pravdnega uspeha
Zmotno je prepričanje pritožbe o tem, da bi prvi tožeči stranki škoda v smislu 2. člena splošnih pogojev AK - 2/06 nastala šele s plačilom popravila v nezgodi poškodovanega vozila, saj prva tožeča stranka s tem, ko terja stroške materiala in dela, potrebnega za popravilo tega vozila, uveljavlja povrnitev navadne škode, ki se v njeni premoženjski sferi odraža v posledici zmanjšanja vrednosti poškodovane stvari (132. člen OZ).
Z ozirom, da skladno s četrtim odstavkom 154. člena OZ v zvezi s 149. členom ter 150. členom istega zakona v prometni nezgodi udeležena imetnika motornih vozil v razmerju do tretje osebe odgovarjata objektivno in solidarno, se tožena stranka obveznosti povračila škode prvi tožeči stranki ob sklicevanju na izključno odgovornost drugega (neznanega) udeleženega vozila za nastanek prometne nezgode, četudi bi ta bila dejansko podana, ne more sklicevati. V posledici navedenega tožena stranka na podlagi prvega odstavka 395. člena OZ prvi tožeči stranki odgovarja za celotno obveznost, ugovor izključne krivde drugega v nezgodi udeleženega vozila pa lahko na podlagi 188. člena OZ uveljavi le v regresni pravdi med njima kot imetnikoma motornih vozil.
Zavarovalnica na osnovi AO - plus zavarovanja ne povrne škode, če je za škodo odgovorna druga oseba, ki je nedvomno plačilno zmožna ali je za takšno škodo zavarovana (prvi odstavek 3. člena posebnih pogojev AO - plus - 06), kamor je v primeru, ko prometno nesrečo povzroči neznano vozilo na osnovi 36. člena ZOZP v zvezi s 34. členom tega zakona šteti tudi Slovensko zavarovalno združenje.
ZPP člen 214, 214/2, 454, 454/1, 454/2. ZIZ člen 41, 41/2.
narok – spor majhne vrednosti – neprerekana dejstva – ugovor – verodostojna listina – dejansko stanje – standard obrazloženosti
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, se je sodišče prve stopnje v zvezi s posameznimi pravno relevantnimi dejstvi pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 214. člena ZPP in jih štelo za priznane, ker jih tožena stranka ni (argumentirano) prerekala.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066156
ZIZ člen 15. ZPP člen 343, 343/4. ZFPPIPP člen 61, 63, 69, 132, 132/3, 132/3-1.
prijava terjatve v stečajni postopek - priznana terjatev - pravni interes - zavrženje pritožbe
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahteva v pravdnem postopku.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078896
ZDen člen 72. ZPP člen 286b.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - aktivna legitimacija - vpis v zemljiško knjigo - odmena za korist - nezmožnost opravljanja dejavnosti - objektivna nezmožnost - oddajanje v najem - metoda izračuna - tek zakonskih zamudnih obresti - nečista denarna terjatev
Odškodnina po 72. členu ZDen predstavlja odmeno za korist, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec (ali njegovi dediči) imeli, če bi takoj po uveljavitvi ZDen dobili nepremičnino v posest in bi lahko z njo prosto upravljali.
Tožena stranka je res da pravočasno ugovarjala subjektivni nezmožnosti opravljanja vrtičkarstva na sporni parceli (tj. da tožniki niso izkazali, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti oddajanja nepremičnin v najem za namen vrtičkarstva), ni pa navedla, da vrtičkarstvo na njej sploh ne bi bilo možno. Objektivne nezmožnosti ni mogoče enačiti s subjektivno, zato je bila trditvena podlaga tožene stranke razširjena prepozno, pri čemer tožena stranka ni navedla razlogov, zakaj tega ni mogla storiti prej.
DAVKI – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081329
OZ člen 190, 190/3. ZPP člen 199, 199/1, 199/2. ZDavP-2 člen 65, 65/2, 74, 74/4.
udeležba intervenienta – davčni inšpekcijski postopek – kazenski postopek – odmerna odločba – vrnitev plačanega davka – fiktivni stroški – zloraba položaja – neupravičena pridobitev
Družba je pravna oseba, njena dejanja pa se presojajo v luči dejanj, ki jo zanjo opravijo poslovno sposobne fizične osebe, ki so v določenem razmerju z družbo. Plačilo davka po odmerni odločbi v ugotovitvenem postopku je tudi pravno priznana škoda, za katero pa odgovarja tisti, ki je povzročil pri družbi stanje, zaradi katerega je bila k plačilu davka po inšpekcijskem pregledu zavezana. Šele v tej zvezi je pomembna pravnomočna obsodilna sodba zoper osebo, ki je v družbi zlorabila svoj položaj.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – nova škoda – bodoča škoda – zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo – začetek teka zastaralnega roka – ustalitev zdravstvenega stanja – poravnava
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz škodnega dogodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena oziroma dogovorjena odškodnina, pa v času sojenja oziroma sklenitve (zunaj) sodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njej obseg.
Kot bodočo škodo je treba šteti tisto, katere nastanek je bil ob sojenju oziroma ob sklepanju izvensodne poravnave objektivno gotov, vendar le, če je bilo to za povprečno skrbnega oškodovanca in zavezanca predvidljivo.
V primeru terjatve za plačilo nepremoženjske škode začne zastaralni rok teči, ko se oškodovančeva škoda stabilizira do te mere, da je moč govoriti o predvidljivem pričakovanju nadaljnjega stanja in zdravljenja in takrat oškodovanec izve za obseg svoje škode in ne šele takrat, ko zaključi zdravljenje.