PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079451
ZASP člen 57, 59. ZDDV-1 člen 3. OZ člen 193. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – avtorsko nevarovana glasbena dela – trditveno in dokazno breme – materialna avtorska pravica – dokazno breme pri uveljavljanju materialne avtorske pravice – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – predmet obdavčitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Trditveno in dokazno breme, da se je v poslovalnicah tožene stranke predvajala glasba, je na tožeči stranki (kolektivni avtorski organizaciji), da za uporabljena glasbena dela ne obstoja materialna avtorska pravica pa na toženi stranki (uporabniku).
pravnomočnost sodbe – časovne meje pravnomočnosti – izvršilni postopek – stanje ob zaključku glavne obravnave
Pravnomočnost sodbe se nanaša na pravno razmerje, kakršno obstoji v času zaključka glavne obravnave in ne zajema sprememb, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave, pač pa je dejstva, ki so nastopila po zaključku glavne obravnave mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu varnostnik zaradi manjšega obsega dela (zmanjšanja naročil) in racionalizacije stroškov poslovanja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih terjatev ob izkazani specialni neplačevitosti.
OZ člen 198, 199. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355.
uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – uporabnina – višina uporabnine – neto tržna najemnina – poslovodstvo brez naročila – nepremičnine – predmet dedovanja – zaščitena kmetija
Ker je korist tistega, ki tujo stvar uporablja brez pravnega naslova, v brezplačni uporabi tuje lastnine, je tožnica od trenutka, ko je toženki prepovedala uporabo, upravičena do povračila uporabnine, ki ustreza neto tržni najemnini.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080901
ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZVZD člen 15. ZPIZ-1 člen 272, 272/1.
odškodnina – nadomestilo za invalidnost – zahtevek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi – kršitev predpisov s področja varstva in zdravja pri delu – obveznosti delodajalca – trditveno in dokazno breme – vročilnica kot javna listina
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in da bo v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.
Kratkotrajno okvaro stroja bi bilo, ob pravilnem postopanju, mogoče varno in brez škode za zdravje odpraviti. Tožnik v trditveni podlagi ne trdi, da je prišlo do okvare stroja zaradi njegove dotrajanosti in tudi ne zato, ker ga toženka ne bi ustrezno vzdrževala. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka ni poskrbela za brezhibnost stroja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079950
ZDen člen 42, 42/3. OZ člen 15, 20, 22, 28.
nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi – odškodnina – nadomestna nepremičnina – sklenitev sporazuma – pogajanja – ponudba – sprejem ponudbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – javna listina – zavezanec za vrnitev zemljišč – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Za sklenitev sporazuma o dodelitvi nadomestnih zemljišč po 3. odstavku 42. člena ZDen je bila pristojna komisija tožene stranke in ne lokalna izpostava, ki je le usklajevala predloge rešitev. Sporazum, katerega ugotovitev zahteva tožeča stranka, torej ni bil sklenjen, saj je bil potreben še akcept toženca.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – nova škoda – bodoča škoda – zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo – začetek teka zastaralnega roka – ustalitev zdravstvenega stanja – poravnava
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz škodnega dogodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena oziroma dogovorjena odškodnina, pa v času sojenja oziroma sklenitve (zunaj) sodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njej obseg.
Kot bodočo škodo je treba šteti tisto, katere nastanek je bil ob sojenju oziroma ob sklepanju izvensodne poravnave objektivno gotov, vendar le, če je bilo to za povprečno skrbnega oškodovanca in zavezanca predvidljivo.
V primeru terjatve za plačilo nepremoženjske škode začne zastaralni rok teči, ko se oškodovančeva škoda stabilizira do te mere, da je moč govoriti o predvidljivem pričakovanju nadaljnjega stanja in zdravljenja in takrat oškodovanec izve za obseg svoje škode in ne šele takrat, ko zaključi zdravljenje.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZUstS člen 44.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – domnevana nevarnost – odločba domačega sodišča – načelo sorazmernosti – pravica do izjave v postopku – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča – razveljavitev zakona
Za sorazmeren poseg v toženčevo pravno in ekonomsko sfero bi šlo le, če bi za odločbo domačega sodišča po 1. odstavku 257. člena ZIZ šteli tako sodno odločbo, ki izide v kontradiktornem postopku. Le taka sodna odločba izkazuje dovolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja upnikove terjatve, da je mogoče na njeni podlagi izdati predhodno odredbo.
Sporno določilo distribucijske pogodbe, po kateri aktivnosti v zvezi z reklamiranjem dobavljenega izdelka izvaja tožnik, je treba razumeti tako, da je bilo potrebno soglasje toženca za posamezno akcijo. Drugačna razlaga (da je o tem lahko odločal sam tožnik) namreč ne ustreza temeljnemu načelu enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih.
mandatna pogodba z odvetnikom – odškodnina zaradi nepravilne izpolnitve – vzročna zveza
Tožeča stranka mora zatrjevati in dokazati dejstvo, da bi spor dobila, če ne bi bilo odvetnikovega nedopustnega ravnanja. Iz dejstev, ki jih je navedla, to ne izhaja, kar kaže na nesklepčnost njene tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079943
ZOR člen 103, 109. ZPP člen 181, 350, 350/2. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba – ničnost poravnave – uveljavljanje ničnosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – spor o lastništvu nepremičnine – dokazno breme – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – ugotovitvena tožba – družbena lastnina – promet z nepremičninami v družbeni lastnini – lastninjenje
Materialnopravno izhodišče za presojo glede ničnosti pravnih poslov je 109. člen ZOR, ki določa, da se lahko na ničnost sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Če je s poravnavo s premoženjem razpolagal pravni prednik tožeče stranke, je tožeča stranka aktivno legitimirana. Vprašanje lastništva poslovnega prostora za obstoj aktivne legitimacije v tej pravdi ni relevantno.
Tožnik zahteva ugotovitev, kje danes v naravi poteka s kupno pogodbo ustanovljena služnostna pot. Gre za dejstvo, ki ga tožnik lahko zatrjuje, ne more pa le to biti predmet ugotovitvenega zahtevka.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079473
ZUreP-1 člen 104, 110, 110/8, 110/9. OZ člen 133, 133/3, 168, 168/3, 179, 393, 393/2. ZNP člen 17, 21. ZPP člen 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZOdvT člen 14.
določitev odškodnine iz naslova ustanovljene služnosti v javno korist – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Odškodnina za škodo zaradi plinovoda kot nevarnega objekta predstavlja zahtevek zaradi grozeče nevarnosti, ki ni predmet odločanja v nepravdnem postopku v smislu 110. člena ZUreP-1, pač pa v pravdnem postopku.
Odškodnina za obseg v lastninsko pravico se lahko določi kot enotno plačilo ali v obliki ponavljajočih se periodičnih plačil.
Ugotovljen tožničin prispevek v obliki sodelovanja in pomoči tako s finančnimi sredstvi kot z delom tako pri izgradnji kot tudi pri poslovanju fitnes centra, četudi posreden in po njenih denarnih zmožnostih, vključno z ugotovljenim delovnim prispevkom tožničinega očeta pri gradnji in delu ter njen ugotovljen prispevek v skrbi za dva mladoletna otroka in vodenje gospodinjstva (ob pomoči toženca), je kontradiktoren tudi z zaključkom izpodbijane sodbe, da je izgradnja fitnes centra predstavljala skupen projekt družine N., v katerega tožnica ni bila vpeta (da je torej šlo za skupen projekt izgradnje fitnes centra, iz katerega je bila tožnica izključena).
začasna odredba – pravnomočna odločitev o glavni stvari – pravni interes za izdajo začasne odredbe
Ko je odločitev o glavni stvari že pravnomočna in so torej tožniki meritorno dosegli vse, do česar so bili upravičeni, za vztrajanje pri predlagani začasni odredbi, ki nudi zgolj začasno varstvo do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, nimajo več interesa.
ZP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDLov-1 člen 77, 77/1.
lovska družina – pravica do združevanja – članstvo v lovski družini
Prav zato, ker sodišče samo ne odloča o sprejemu v članstvo, ampak zgolj presoja pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi sprejema, je za takšno presojo relevantno, kakšni so bili pogoji in ali sta jih tožnika izpolnjevala ob vložitvi njune prošnje oziroma v času, ko je toženka odločala o sprejemu tožnikov v članstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078920
ZKP člen 110, 224. SPZ člen 64. OZ člen 131, 131/1.
vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov – povrnitev škode – premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti – pridobitev lastninske pravice – nastanek škode
Stvari se vrnejo oškodovancu v vsaki fazi kazenskega postopka, če je hramba zaseženih stvari nesmiselna in niso potrebne kot dokaz v kazenskem postopku, pri tem pa gre za stvari, ki nedvomno pripadajo oškodovancu.
Ugotavljati je treba, ali je tožnik na zaseženih predmetih pridobil lastninsko pravico, saj je šele v tem primeru moč govoriti o nastanku škode zaradi ravnanja uradnih oseb. Tožnik bi tako moral izkazati pravno podlago, ki bi ga upravičevala kot lastnika.
ZDR člen 42, 126. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 6, 6/2. ZObr člen 98.c, 98.c/2.
plačilo razlike plače - vojak - javni uslužbenci - nominalna osnova za opravljanje vojaške službe izven države - misija - davki - prispevki
Tožnik je vtoževal odpravo odločbe tožene stranke, s katero mu je bil določen nominalni znesek v določeni višini na mesec, ki je predstavljal osnovo za izračun njegove plače, in sicer za čas, ko je bil napoten na opravljanje vojaške službe izven države na mirovno operacijo in misijo v tujino ter razliko med plačo, določeno s to odločbo in plačo, do katere bi moral biti upravičen (kot v nazivu „poddesetnik“). V izpodbijani odločbi je bil tožniku določen prenizek nominalni znesek kot osnova za izračun plače, zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pripadniku v mednarodnih organizacijah in misijah se prispevki in davki (ter druge dajatve ter obveznosti, ki bremenijo njegove plače v času opravljanja vojaške službe izven države) obračunavajo glede na plačo, ki jo je pripadnik prejemal pred napotitvijo v vojaško službo izven države. Zato nominalna osnova ni podlaga za obračun prispevkov in davkov, temveč je to plača pripadnika v mednarodnih organizacijah in misijah v Republiki Sloveniji pred napotitvijo.