Ugovor deljene odškodninske odgovornosti zadeva vzročno zvezo, saj z njim odgovorna oseba uveljavlja, da ni vsa nastala škoda posledica njenega ravnanja.
Sodišče mora v primeru ugovora delodajalca o soodgovornosti oškodovanca oceniti, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost, ter v primeru soodgovornosti delavca omejiti tožnikov regresni zahtevek zgolj na del, za katerega odgovarja delodajalec.
ZDR člen 6, 6/6, 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 204. ZDR-1 člen 200. OZ člen 93.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - ničnost
Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Kadar namreč delodajalec spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto, spremeni obseg delovnih nalog določenega delovnega mesta ali zahtevane pogoje za zaposlitev na določenem delovnem mestu, je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, čeprav delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
Pogoje za zakonitost (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa ZDR, ničnostne razloge pa OZ. Nezakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi zato še ne pomeni nujno tudi njene ničnosti. Drugačno stališče bi pomenilo obid določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR o roku za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj glede na določbo 93. člena OZ pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, uveljavljanje nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je vezano na prekluzivne roke iz 204. člena ZDR. Okoliščine, da je tožnica ves čas opravljala isto delo, imela pa je drugačen naziv delovnega mesta in drugačno plačo, ne morejo pomeniti ničnosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se sicer res določa za posamezne oblike škode, vendar se končno prisodi s skupnim enotnim zneskom. To pomeni, da gre za enotno terjatev, ki praviloma istočasno zapade v plačilo. Ob nespornem dejstvu, da je tožena stranka za celotno nepremoženjsko škodo tožeči skupno že plačala 8.500,00 EUR, kar je po pozivu sodišča tudi pojasnila, sodišče ni imelo osnove za porazdelitev plačanega zneska na tri enake dele po 2.850,00 EUR za posamezno vrsto škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0079944
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 6, 6/1. ZPP člen 279a, 318, 339, 339/2, 339/2-3.
pristojnost slovenskega sodišča - dovoljenost pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - eventualna kumulacija zahtevkov - tesna povezanost zahtevkov - spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora neobstoja slovenske jurisdikcije ni dovoljena, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek končan.
Tožnik zahteva vrnitev denarnega zneska, ki ga je na podlagi kasneje razveljavljene pravnomočne sodbe plačal prvotožencu na transakcijski račun drugotoženke kot njegove pooblaščenke. Sklopa odločilnih dejstev zoper vsakega od tožencev se torej v veliki meri prekrivata, zahtevek pa je lahko utemeljen le zoper enega od njiju. Navedeno utemeljuje zaključek o obstoju tako tesne povezanosti zahtevkov, da ju je smotrno obravnavati in o njiju odločati skupaj skladno s 1. točko 6. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Ugotovljen tožničin prispevek v obliki sodelovanja in pomoči tako s finančnimi sredstvi kot z delom tako pri izgradnji kot tudi pri poslovanju fitnes centra, četudi posreden in po njenih denarnih zmožnostih, vključno z ugotovljenim delovnim prispevkom tožničinega očeta pri gradnji in delu ter njen ugotovljen prispevek v skrbi za dva mladoletna otroka in vodenje gospodinjstva (ob pomoči toženca), je kontradiktoren tudi z zaključkom izpodbijane sodbe, da je izgradnja fitnes centra predstavljala skupen projekt družine N., v katerega tožnica ni bila vpeta (da je torej šlo za skupen projekt izgradnje fitnes centra, iz katerega je bila tožnica izključena).
ZDR člen 42, 126. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 6, 6/2. ZObr člen 98.c, 98.c/2.
plačilo razlike plače - vojak - javni uslužbenci - nominalna osnova za opravljanje vojaške službe izven države - misija - davki - prispevki
Tožnik je vtoževal odpravo odločbe tožene stranke, s katero mu je bil določen nominalni znesek v določeni višini na mesec, ki je predstavljal osnovo za izračun njegove plače, in sicer za čas, ko je bil napoten na opravljanje vojaške službe izven države na mirovno operacijo in misijo v tujino ter razliko med plačo, določeno s to odločbo in plačo, do katere bi moral biti upravičen (kot v nazivu „poddesetnik“). V izpodbijani odločbi je bil tožniku določen prenizek nominalni znesek kot osnova za izračun plače, zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pripadniku v mednarodnih organizacijah in misijah se prispevki in davki (ter druge dajatve ter obveznosti, ki bremenijo njegove plače v času opravljanja vojaške službe izven države) obračunavajo glede na plačo, ki jo je pripadnik prejemal pred napotitvijo v vojaško službo izven države. Zato nominalna osnova ni podlaga za obračun prispevkov in davkov, temveč je to plača pripadnika v mednarodnih organizacijah in misijah v Republiki Sloveniji pred napotitvijo.
napotitev na pravdo – vložitev tožbe po preteku roka, ki ga je določilo nepravdno sodišče – ponovna prekinitev postopka
Pravnomočnost odločbe nepravdnega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda. Ker tudi pravnomočna odločitev v nepravdnem postopku ni ovira za vodenje pravdnega postopka, glede na okoliščine konkretnega primera ni najti razlogov, zaradi katerih ne bi bilo v interesu vseh udeležencev, da se v pravdnem postopku rešijo sporna lastninskopravna vprašanja, ki so bila že do sedaj odločilna ovira pri delitvi solastnine.
ZD člen 54, 210, 210/1, 210/1-1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1.
vračunanje daril v dedni delež – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – stroški za preživljanje dediča
Pravica pritožnika, ki se zavzema za to, da bi se ugotovilo, da sta sodediča od zapustnice za časa njenega življenja prejela denarne prispevke za njuno nadaljnje šolanje, je šteti za manj verjetno od pravic sodedičev, da dedujeta v celoti svoja zakonita dedna deleža.
pravnomočnost sodbe – časovne meje pravnomočnosti – izvršilni postopek – stanje ob zaključku glavne obravnave
Pravnomočnost sodbe se nanaša na pravno razmerje, kakršno obstoji v času zaključka glavne obravnave in ne zajema sprememb, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave, pač pa je dejstva, ki so nastopila po zaključku glavne obravnave mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku.
Toženka je predložila na unovčenje (tuj) ček tožnici (banki), ki je v ta namen od tuje banke prejela (v čeku naveden) znesek ter ga nato izplačala tožnici. Ker je bilo takšno izplačilo „z rezervo“ in je bila možna stornacija (preklic odobritve) s strani tuje banke, toženka pa je za tak primer pristala na vračilo teh sredstev, je že na tej (pogodbeni) podlagi dolžna prejeta sredstva vrniti.
Oblikovanje tožbenega zahtevka je sicer res (predvsem) stvar same tožnice, vendar lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva da pobudo (tudi) za spremembe stvarnih predlogov, ki ostajajo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079451
ZASP člen 57, 59. ZDDV-1 člen 3. OZ člen 193. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – avtorsko nevarovana glasbena dela – trditveno in dokazno breme – materialna avtorska pravica – dokazno breme pri uveljavljanju materialne avtorske pravice – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – predmet obdavčitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Trditveno in dokazno breme, da se je v poslovalnicah tožene stranke predvajala glasba, je na tožeči stranki (kolektivni avtorski organizaciji), da za uporabljena glasbena dela ne obstoja materialna avtorska pravica pa na toženi stranki (uporabniku).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079943
ZOR člen 103, 109. ZPP člen 181, 350, 350/2. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba – ničnost poravnave – uveljavljanje ničnosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – spor o lastništvu nepremičnine – dokazno breme – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – ugotovitvena tožba – družbena lastnina – promet z nepremičninami v družbeni lastnini – lastninjenje
Materialnopravno izhodišče za presojo glede ničnosti pravnih poslov je 109. člen ZOR, ki določa, da se lahko na ničnost sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Če je s poravnavo s premoženjem razpolagal pravni prednik tožeče stranke, je tožeča stranka aktivno legitimirana. Vprašanje lastništva poslovnega prostora za obstoj aktivne legitimacije v tej pravdi ni relevantno.
ZIZ člen 21, 21/1, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 337, 337/1.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – uradni preizkus pritožbenega sodišča – sodba presenečenja – nedovoljene pritožbene novote – sporna meja
Presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo tako pred izdajo sklepa o izvršbi kot tudi (ponovno) v ugovornem postopku opravi sodišče po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali dolžnik poda ugovorne navedbe v tej smeri ali ne.
Sodišče prve stopnje v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno upniku posebej in vnaprej pojasnjevati vseh pravnih vidikov zadeve, saj ima upnik pooblaščenca - odvetnika, torej pravnega strokovnjaka, ki glede na zakonsko ureditev ugovornega postopka lahko predvidi tudi možnost ugotovitve ugovornega razloga, na katerega pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti.
Odločitev temelji na dejstvih, ki sta jih zatrjevali stranki, in na izvedenih dokazih, zlasti izvedenskem mnenju, do katerega sta se stranki imeli možnost opredeliti. Sklep sodišča prve stopnje zato ne pomeni presenečenja v smislu „sodbe presenečenja“.
začasna odredba – pravnomočna odločitev o glavni stvari – pravni interes za izdajo začasne odredbe
Ko je odločitev o glavni stvari že pravnomočna in so torej tožniki meritorno dosegli vse, do česar so bili upravičeni, za vztrajanje pri predlagani začasni odredbi, ki nudi zgolj začasno varstvo do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, nimajo več interesa.
Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih terjatev ob izkazani specialni neplačevitosti.
OZ člen 198, 199. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355.
uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – uporabnina – višina uporabnine – neto tržna najemnina – poslovodstvo brez naročila – nepremičnine – predmet dedovanja – zaščitena kmetija
Ker je korist tistega, ki tujo stvar uporablja brez pravnega naslova, v brezplačni uporabi tuje lastnine, je tožnica od trenutka, ko je toženki prepovedala uporabo, upravičena do povračila uporabnine, ki ustreza neto tržni najemnini.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest – pravična ocena
Sodišča, ki ureja mejo, mora primarno skladno z načelom proste presoje dokazov presoditi, ali je možno mejo urediti na podlagi močnejše pravice. Šele v primeru, da po skrbno izvedeni dokazni oceni, da močnejša pravica ni dokazana, preide na podrejene pravne standarde iz 77. člena SPZ.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/3. ZPP člen 108, 108/1. ZZZDR člen 123, 123/2.
sodne takse - pogoji za oprostitev - družinski člani
Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji predloga za oprostitev oziroma delno oprostitev plačila sodne takse upoštevati tožničino mlajšo hčer. Iz izjave o premoženjskem stanju tožnice namreč izhaja, da tožničina mlajša hči v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse še ni bila polnoletna in jo je zato tožnica še dolžna preživljati. Ker tožničina mlajša hči živi s tožnico v skupnem gospodinjstvu, bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri ugotovitvi višine dohodka na družinskega člana.
razlaga pogodbe – pogodbeni namen – sporna pogodbena določba – brezplačna pravica uporabe
Tožeča stranka je izpostavila spornost pogodbene določbe, zato je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno ugotavljalo namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.