redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu varnostnik zaradi manjšega obsega dela (zmanjšanja naročil) in racionalizacije stroškov poslovanja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest – pravična ocena
Sodišča, ki ureja mejo, mora primarno skladno z načelom proste presoje dokazov presoditi, ali je možno mejo urediti na podlagi močnejše pravice. Šele v primeru, da po skrbno izvedeni dokazni oceni, da močnejša pravica ni dokazana, preide na podrejene pravne standarde iz 77. člena SPZ.
Ugovor deljene odškodninske odgovornosti zadeva vzročno zvezo, saj z njim odgovorna oseba uveljavlja, da ni vsa nastala škoda posledica njenega ravnanja.
Sodišče mora v primeru ugovora delodajalca o soodgovornosti oškodovanca oceniti, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost, ter v primeru soodgovornosti delavca omejiti tožnikov regresni zahtevek zgolj na del, za katerega odgovarja delodajalec.
ZDR člen 6, 6/6, 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 204. ZDR-1 člen 200. OZ člen 93.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - ničnost
Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Kadar namreč delodajalec spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto, spremeni obseg delovnih nalog določenega delovnega mesta ali zahtevane pogoje za zaposlitev na določenem delovnem mestu, je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, čeprav delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
Pogoje za zakonitost (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa ZDR, ničnostne razloge pa OZ. Nezakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi zato še ne pomeni nujno tudi njene ničnosti. Drugačno stališče bi pomenilo obid določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR o roku za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj glede na določbo 93. člena OZ pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, uveljavljanje nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je vezano na prekluzivne roke iz 204. člena ZDR. Okoliščine, da je tožnica ves čas opravljala isto delo, imela pa je drugačen naziv delovnega mesta in drugačno plačo, ne morejo pomeniti ničnosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078896
ZDen člen 72. ZPP člen 286b.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - aktivna legitimacija - vpis v zemljiško knjigo - odmena za korist - nezmožnost opravljanja dejavnosti - objektivna nezmožnost - oddajanje v najem - metoda izračuna - tek zakonskih zamudnih obresti - nečista denarna terjatev
Odškodnina po 72. členu ZDen predstavlja odmeno za korist, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec (ali njegovi dediči) imeli, če bi takoj po uveljavitvi ZDen dobili nepremičnino v posest in bi lahko z njo prosto upravljali.
Tožena stranka je res da pravočasno ugovarjala subjektivni nezmožnosti opravljanja vrtičkarstva na sporni parceli (tj. da tožniki niso izkazali, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti oddajanja nepremičnin v najem za namen vrtičkarstva), ni pa navedla, da vrtičkarstvo na njej sploh ne bi bilo možno. Objektivne nezmožnosti ni mogoče enačiti s subjektivno, zato je bila trditvena podlaga tožene stranke razširjena prepozno, pri čemer tožena stranka ni navedla razlogov, zakaj tega ni mogla storiti prej.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZUstS člen 44.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – domnevana nevarnost – odločba domačega sodišča – načelo sorazmernosti – pravica do izjave v postopku – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča – razveljavitev zakona
Za sorazmeren poseg v toženčevo pravno in ekonomsko sfero bi šlo le, če bi za odločbo domačega sodišča po 1. odstavku 257. člena ZIZ šteli tako sodno odločbo, ki izide v kontradiktornem postopku. Le taka sodna odločba izkazuje dovolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja upnikove terjatve, da je mogoče na njeni podlagi izdati predhodno odredbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079442
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/3, 357/6. ZPP člen 7.
izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – regresni zahtevek – zastaranje – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – začetek teka zastaralnega roka – dokazna ocena
Tožnica je pridobila regresno upravičenje, ko je oškodovancu (oziroma njegovi zavarovalnici) poravnala odškodnino, tedaj pa je začel teči tudi triletni zastaralni rok, upoštevaje 3. odstavek 357. člena v zvezi s 3. odstavkom 352. člena in 1. odstavkom 336. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078911
SPZ člen 99. ZPP člen 7, 212, 214.
povezanost trditvenega in dokaznega bremena – varstvo lastninske pravice – vznemirjanje lastninske pravice – vznemirjanje kot pravni standard – ponavljajoče se ravnanje – negatorna tožba – enkraten poseg – protipravnost ravnanja – odškodninska odgovornost
Odločba GURS sama po sebi ne izkazuje, kje v naravi poteka meja med nepremičninami, oziroma na čigavi nepremičnini naj bi bil steber postavljen. Zato je navajanje, češ da toženki meje, kot je bila z omenjeno odločbo urejena, nista izpodbijali, brezpredmetno.
Kakšen pomen ima beseda „vznemirjanje“ v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ni ključno. Bistveno je, kakšen je njen (stvarno)pravni pomen oziroma razumevanje. Vznemirjanje mora biti trajno oziroma ponavljajoče se. Enkratno vznemirjanje za negatorno varstvo ne zadošča. Okoliščina, da sta toženki na ograjni steber namontirali vrata in da je takšno stanje nekaj časa trajalo, ne pomeni, da je šlo za trajno vznemirjanje. Šlo je zgolj za enkraten poseg, katerega posledice so bile nekaj časa prisotne.
Protipravnost je, tako kot odškodninska odgovornost (oziroma v njenem okviru krivda), ena od predpostavk, potrebnih za obstoj odškodninske obveznosti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi toženki poseg na stebru izvršili v prepričanju, da je ta njun, z vidika (ne)obstoja protipravnosti ni bistvena.
izvršilni naslov – sodna poravnava kot izvršilni naslov
Klavzula v sodni poravnavi, da so z njeno sklenitvijo rešeni vsi medsebojni spori med udeleženci, sama zase ne zadostuje za sklep o tem, da je izvršilni naslov za izterjavo stroškov pravdnega in izvršilnega postopka razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, sodišče prve stopnje pa je z izvajanjem dokazov pravilno ugotovilo, da dolžnik nasprotnega tudi ni dokazal.
Ker predmeta navedenih sodnih postopkov nista enaka, sklenjena sodna poravnava v nepravdni zadevi ni odpravila izvršilnega naslova, ki je podlaga tega izvršilnega postopka, zato ga mora izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete izvršiti tako, kot se glasi.
razlaga pogodbe – pogodbeni namen – sporna pogodbena določba – brezplačna pravica uporabe
Tožeča stranka je izpostavila spornost pogodbene določbe, zato je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno ugotavljalo namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
izločitev v korist potomcev – skupno življenje z zapustnikom – zlitje premoženja – dvogeneracijska skupnost – zastaranje dediščinske tožbe – narava zahtevka - družinska skupnost
Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje sicer izhaja, da tožniki in zapustnik niso živeli v istem gospodinjstvu, vendar pa njihova skupnost vseeno ustreza pojmu družinske skupnosti v smislu 32. člena ZD. Poslovni objekt na C. je namreč predstavljal skupno družinsko podjetje. Položaj je v pravno relevantnih prvinah identičen položaju, ko gre za skupno kmetijo, pri čemer posamezniki živijo v samostojnih bivalnih enotah (npr. v ločenih nadstropjih ali stanovanjih iste hiše z ločenimi vhodi in podobno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0079944
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 6, 6/1. ZPP člen 279a, 318, 339, 339/2, 339/2-3.
pristojnost slovenskega sodišča - dovoljenost pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - eventualna kumulacija zahtevkov - tesna povezanost zahtevkov - spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora neobstoja slovenske jurisdikcije ni dovoljena, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek končan.
Tožnik zahteva vrnitev denarnega zneska, ki ga je na podlagi kasneje razveljavljene pravnomočne sodbe plačal prvotožencu na transakcijski račun drugotoženke kot njegove pooblaščenke. Sklopa odločilnih dejstev zoper vsakega od tožencev se torej v veliki meri prekrivata, zahtevek pa je lahko utemeljen le zoper enega od njiju. Navedeno utemeljuje zaključek o obstoju tako tesne povezanosti zahtevkov, da ju je smotrno obravnavati in o njiju odločati skupaj skladno s 1. točko 6. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
ZD člen 54, 210, 210/1, 210/1-1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1.
vračunanje daril v dedni delež – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – stroški za preživljanje dediča
Pravica pritožnika, ki se zavzema za to, da bi se ugotovilo, da sta sodediča od zapustnice za časa njenega življenja prejela denarne prispevke za njuno nadaljnje šolanje, je šteti za manj verjetno od pravic sodedičev, da dedujeta v celoti svoja zakonita dedna deleža.
dodatek za deljen delovni čas - novinar - plačilo za delo - obveznost plačila - kolektivna pogodba
Tožnica ni delala v neenakomerno razporejenem delovnem času (v določenem času ni opravljala delo preko 8 ur dnevno, v nadaljnjem časovnem obdobju pa manjše število ur), ampak je šlo za deljen delovni čas s prekinitvijo več kot eno uro. Zato tožnici pripada dodatek za deljen delovni čas v višini 15 % od osnove na podlagi določil Kolektivne pogodbe tožene stranke (po katerem novinarjem za delo v delovnem času pripadajo dodatki, in sicer konkretno za delo v deljenem delovnem času za vsakokratno prekinitev dela več kot eno uro 15 % od osnove).
Po določilu 9. člena OZ je temeljna dolžnost udeležencev v obligacijskem razmerju izpolnitev njihove obveznosti. Toženca v postopku nista uveljavljala razveljavitve pogodbe o kratkoročnem kreditu, čeprav sta se sklicevala, da je bila ta sklenjena pod vplivom tožničinih groženj.
ZVEtL člen 3, 13, 20, 22. ZNP člen 22. SPZ člen 107, 108.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – aktivna legitimacija – upravičen predlagatelj po ZVEtL – zavrnitev predloga –izkaz pridobitve lastninske pravice – uporaba SPZ in ZVEtL
ZVEtL je specialni predpis in je namenjen tistim predlagateljem, ki jim le ZVEtL omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Zgolj okoliščina, da ni overjen podpis na pogodbah s strani nasprotnega udeleženca, ki je prenesel na predlagatelja solastniški delež na nepremičnini, še ne predstavlja utemeljenega razloga, zaradi katerega bi bil predlagatelj upravičen predlagati vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL. Gre za pomanjkljivost, ki je nastala v postopku prenosa solastninske pravice na predlagatelja, ki jo je v pravnem prometu mogoče brez težav odpraviti, še posebej iz razloga, ker sta predlagatelj in zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca isti osebi.
Toženka je predložila na unovčenje (tuj) ček tožnici (banki), ki je v ta namen od tuje banke prejela (v čeku naveden) znesek ter ga nato izplačala tožnici. Ker je bilo takšno izplačilo „z rezervo“ in je bila možna stornacija (preklic odobritve) s strani tuje banke, toženka pa je za tak primer pristala na vračilo teh sredstev, je že na tej (pogodbeni) podlagi dolžna prejeta sredstva vrniti.
Oblikovanje tožbenega zahtevka je sicer res (predvsem) stvar same tožnice, vendar lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva da pobudo (tudi) za spremembe stvarnih predlogov, ki ostajajo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079451
ZASP člen 57, 59. ZDDV-1 člen 3. OZ člen 193. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – avtorsko nevarovana glasbena dela – trditveno in dokazno breme – materialna avtorska pravica – dokazno breme pri uveljavljanju materialne avtorske pravice – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – predmet obdavčitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Trditveno in dokazno breme, da se je v poslovalnicah tožene stranke predvajala glasba, je na tožeči stranki (kolektivni avtorski organizaciji), da za uporabljena glasbena dela ne obstoja materialna avtorska pravica pa na toženi stranki (uporabniku).
Ugotovljen tožničin prispevek v obliki sodelovanja in pomoči tako s finančnimi sredstvi kot z delom tako pri izgradnji kot tudi pri poslovanju fitnes centra, četudi posreden in po njenih denarnih zmožnostih, vključno z ugotovljenim delovnim prispevkom tožničinega očeta pri gradnji in delu ter njen ugotovljen prispevek v skrbi za dva mladoletna otroka in vodenje gospodinjstva (ob pomoči toženca), je kontradiktoren tudi z zaključkom izpodbijane sodbe, da je izgradnja fitnes centra predstavljala skupen projekt družine N., v katerega tožnica ni bila vpeta (da je torej šlo za skupen projekt izgradnje fitnes centra, iz katerega je bila tožnica izključena).
ZIZ člen 21, 21/1, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 337, 337/1.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – uradni preizkus pritožbenega sodišča – sodba presenečenja – nedovoljene pritožbene novote – sporna meja
Presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo tako pred izdajo sklepa o izvršbi kot tudi (ponovno) v ugovornem postopku opravi sodišče po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali dolžnik poda ugovorne navedbe v tej smeri ali ne.
Sodišče prve stopnje v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno upniku posebej in vnaprej pojasnjevati vseh pravnih vidikov zadeve, saj ima upnik pooblaščenca - odvetnika, torej pravnega strokovnjaka, ki glede na zakonsko ureditev ugovornega postopka lahko predvidi tudi možnost ugotovitve ugovornega razloga, na katerega pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti.
Odločitev temelji na dejstvih, ki sta jih zatrjevali stranki, in na izvedenih dokazih, zlasti izvedenskem mnenju, do katerega sta se stranki imeli možnost opredeliti. Sklep sodišča prve stopnje zato ne pomeni presenečenja v smislu „sodbe presenečenja“.