smrt stranke – prekinitev postopka – delitev solastnine
V skladu s 1. točko 1. odstavka 205. člena ZPP se postopek prekine, če stranka umre, pa v postopku nima pooblaščenca, ta okoliščina pa glede pokojne A. ni podana. Iz uradnega zaznamka, ki se nahaja na sporočilu dedičev pokojnega B. o prevzemu postopka, izhaja, da naj bi A. (tudi v tem postopku) po pooblastilu zastopala njena hčerka C.
izločitev v korist potomcev – skupno življenje z zapustnikom – zlitje premoženja – dvogeneracijska skupnost – zastaranje dediščinske tožbe – narava zahtevka - družinska skupnost
Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje sicer izhaja, da tožniki in zapustnik niso živeli v istem gospodinjstvu, vendar pa njihova skupnost vseeno ustreza pojmu družinske skupnosti v smislu 32. člena ZD. Poslovni objekt na C. je namreč predstavljal skupno družinsko podjetje. Položaj je v pravno relevantnih prvinah identičen položaju, ko gre za skupno kmetijo, pri čemer posamezniki živijo v samostojnih bivalnih enotah (npr. v ločenih nadstropjih ali stanovanjih iste hiše z ločenimi vhodi in podobno).
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZUstS člen 44.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – domnevana nevarnost – odločba domačega sodišča – načelo sorazmernosti – pravica do izjave v postopku – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča – razveljavitev zakona
Za sorazmeren poseg v toženčevo pravno in ekonomsko sfero bi šlo le, če bi za odločbo domačega sodišča po 1. odstavku 257. člena ZIZ šteli tako sodno odločbo, ki izide v kontradiktornem postopku. Le taka sodna odločba izkazuje dovolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja upnikove terjatve, da je mogoče na njeni podlagi izdati predhodno odredbo.
SPZ člen 92, 93, 99. ZTLR člen 24, 25, 28, 28/4, 33, 40, 49, 72. ZPP člen 8.
vrnitveni zahtevek – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – postavitev nadstreška – dobra vera – vindikacijski zahtevek
Na podlagi določbe 25. člena ZTLR, ki ureja pridobitev lastninske pravice nedobrovernega graditelja, se lahko pridobi lastninska pravica le, če gre za nov gradbeni objekt oziroma del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto objekta.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - nujni dediči – nujni delež
Zahtevo za uveljavljanje nujnega deleža, ki jo je dedič podal v zapuščinskem postopku, sodišče upošteva tudi glede kasneje najdenega premoženja in dedičev ne poziva na ponovno podajanje dednih izjav, pač pa le novo najdeno premoženje le razdeli med dediče na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
razveza zakonske zveze – procesna sposobnost stranke
Pritožnikovo slabo čustveno stanje ni takšno, da bi vzbujalo dvom o njegovi procesni sposobnosti. Zaradi pravne enostavnosti zadeve pa ta okoliščina tudi ni predstavljala resne ovire, ki bi mu začasno preprečevala, da bi se na sodišču izjavil. To navsezadnje dokazuje tudi sam postopek, v katerem je svojo izjavo podal.
Ugotovljen tožničin prispevek v obliki sodelovanja in pomoči tako s finančnimi sredstvi kot z delom tako pri izgradnji kot tudi pri poslovanju fitnes centra, četudi posreden in po njenih denarnih zmožnostih, vključno z ugotovljenim delovnim prispevkom tožničinega očeta pri gradnji in delu ter njen ugotovljen prispevek v skrbi za dva mladoletna otroka in vodenje gospodinjstva (ob pomoči toženca), je kontradiktoren tudi z zaključkom izpodbijane sodbe, da je izgradnja fitnes centra predstavljala skupen projekt družine N., v katerega tožnica ni bila vpeta (da je torej šlo za skupen projekt izgradnje fitnes centra, iz katerega je bila tožnica izključena).
ZSPJS člen 2, 7, 7/5, 9, 9/3, 13, 13/2. ZDR člen 42. ZJU člen 21, 21/1. ZObr člen 5, 89, 89/2. ZPP člen 380, 380/2. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4.
pripadnik Slovenske vojske - razporeditev - dejansko delo - razlika v plači - vojak - formacija - formacijska dolžnost - plačilo za dejansko opravljeno delo – plača po dejanskem delu - razvrstitev v plačilni razred
Če je tožnik v resnici opravljal drugo delo, kakor tisto, ki naj bi ga opravljal v formacijski dolžnosti, v katero je bil razporejen, potem mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav tožena stranka nima sistematizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ki bi ta dela obsegala.
Če bi se ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal delo in naloge višji častnik prvi pilot v nazivu podpolkovnik, potem bi bila jasna tudi višina plače, ki bi mu za to delo pripadala. Uvrstitev posameznih formacijskih dolžnosti v plačne razrede namreč določa uredba in formacija ne more uvrstiti posameznih formacijskih dolžnosti v drugačne plačne razrede.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je bil 10 dni zaporedoma odsoten z dela, o svoji odsotnosti ni obvestil delodajalca in je tudi ne opravičil, zato mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Vaje kandidatov za policiste, katere namen je bil, da se privadijo občutku, ko je policist obkoljen, ni mogoče opredeliti kot nevarne dejavnosti, saj je šlo za tveganje za nastanek poškodb, ki je razmeroma majhno in ne prav pogosto ter pri usposabljanju policistov še sprejemljivo, saj mora odrasla oseba, ki se odloči za tak poklic, sprejeti tudi določeno mero tveganja.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - kabelska retransmisija audiovizualnih del - veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije
Aktivna legitimacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na kabelsko retransmitiranih avdiovizualnih delih je podana le za čas veljavnega dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino. Slednje je veljavno za čas, za katerega je izdano, če ni v ustreznem postopku razveljavljeno.
Ker dedinja ni bila opozorjena, da mora do konca zapuščinske obravnave navesti vsa relevantna dejstva, od katerih utegnejo biti odvisne njene pravice do zapuščine, ji je treba navajanje teh dejstev dopustiti v pritožbi.
DAVKI – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081329
OZ člen 190, 190/3. ZPP člen 199, 199/1, 199/2. ZDavP-2 člen 65, 65/2, 74, 74/4.
udeležba intervenienta – davčni inšpekcijski postopek – kazenski postopek – odmerna odločba – vrnitev plačanega davka – fiktivni stroški – zloraba položaja – neupravičena pridobitev
Družba je pravna oseba, njena dejanja pa se presojajo v luči dejanj, ki jo zanjo opravijo poslovno sposobne fizične osebe, ki so v določenem razmerju z družbo. Plačilo davka po odmerni odločbi v ugotovitvenem postopku je tudi pravno priznana škoda, za katero pa odgovarja tisti, ki je povzročil pri družbi stanje, zaradi katerega je bila k plačilu davka po inšpekcijskem pregledu zavezana. Šele v tej zvezi je pomembna pravnomočna obsodilna sodba zoper osebo, ki je v družbi zlorabila svoj položaj.
Tožnik zahteva ugotovitev, kje danes v naravi poteka s kupno pogodbo ustanovljena služnostna pot. Gre za dejstvo, ki ga tožnik lahko zatrjuje, ne more pa le to biti predmet ugotovitvenega zahtevka.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079473
ZUreP-1 člen 104, 110, 110/8, 110/9. OZ člen 133, 133/3, 168, 168/3, 179, 393, 393/2. ZNP člen 17, 21. ZPP člen 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZOdvT člen 14.
določitev odškodnine iz naslova ustanovljene služnosti v javno korist – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Odškodnina za škodo zaradi plinovoda kot nevarnega objekta predstavlja zahtevek zaradi grozeče nevarnosti, ki ni predmet odločanja v nepravdnem postopku v smislu 110. člena ZUreP-1, pač pa v pravdnem postopku.
Odškodnina za obseg v lastninsko pravico se lahko določi kot enotno plačilo ali v obliki ponavljajočih se periodičnih plačil.
pravnomočnost sodbe – časovne meje pravnomočnosti – izvršilni postopek – stanje ob zaključku glavne obravnave
Pravnomočnost sodbe se nanaša na pravno razmerje, kakršno obstoji v času zaključka glavne obravnave in ne zajema sprememb, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave, pač pa je dejstva, ki so nastopila po zaključku glavne obravnave mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku.
Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih terjatev ob izkazani specialni neplačevitosti.
OZ člen 198, 199. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355.
uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – uporabnina – višina uporabnine – neto tržna najemnina – poslovodstvo brez naročila – nepremičnine – predmet dedovanja – zaščitena kmetija
Ker je korist tistega, ki tujo stvar uporablja brez pravnega naslova, v brezplačni uporabi tuje lastnine, je tožnica od trenutka, ko je toženki prepovedala uporabo, upravičena do povračila uporabnine, ki ustreza neto tržni najemnini.
Ugovor deljene odškodninske odgovornosti zadeva vzročno zvezo, saj z njim odgovorna oseba uveljavlja, da ni vsa nastala škoda posledica njenega ravnanja.
Sodišče mora v primeru ugovora delodajalca o soodgovornosti oškodovanca oceniti, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost, ter v primeru soodgovornosti delavca omejiti tožnikov regresni zahtevek zgolj na del, za katerega odgovarja delodajalec.