postopek za odvzem poslovne sposobnosti – poslovna sposobnost – delni odvzem poslovne sposobnosti – kverulantstvo
Ob jasni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da tožb in pravnih sredstev ne vlaga nasprotna udeleženka, je napačen sklep prvostopnega sodišča o patološki nagnjenosti nasprotne udeleženke k tožbarjenju. Nasprotni udeleženki tako ni mogoče delno odvzeti poslovne sposobnosti iz razloga značajske napake (kverulantstva).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079943
ZOR člen 103, 109. ZPP člen 181, 350, 350/2. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba – ničnost poravnave – uveljavljanje ničnosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – spor o lastništvu nepremičnine – dokazno breme – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – ugotovitvena tožba – družbena lastnina – promet z nepremičninami v družbeni lastnini – lastninjenje
Materialnopravno izhodišče za presojo glede ničnosti pravnih poslov je 109. člen ZOR, ki določa, da se lahko na ničnost sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Če je s poravnavo s premoženjem razpolagal pravni prednik tožeče stranke, je tožeča stranka aktivno legitimirana. Vprašanje lastništva poslovnega prostora za obstoj aktivne legitimacije v tej pravdi ni relevantno.
izločitev v korist potomcev – skupno življenje z zapustnikom – zlitje premoženja – dvogeneracijska skupnost – zastaranje dediščinske tožbe – narava zahtevka - družinska skupnost
Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje sicer izhaja, da tožniki in zapustnik niso živeli v istem gospodinjstvu, vendar pa njihova skupnost vseeno ustreza pojmu družinske skupnosti v smislu 32. člena ZD. Poslovni objekt na C. je namreč predstavljal skupno družinsko podjetje. Položaj je v pravno relevantnih prvinah identičen položaju, ko gre za skupno kmetijo, pri čemer posamezniki živijo v samostojnih bivalnih enotah (npr. v ločenih nadstropjih ali stanovanjih iste hiše z ločenimi vhodi in podobno).
izbrisna tožba – aktivna legitimacija – razpolagalna sposobnost
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tisti, katerega stvarna (oziroma obligacijska) pravica je bila zaradi vknjižbe, katere izbris se zahteva, kršena oziroma oškodovana.
ZD člen 54, 210, 210/1, 210/1-1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1.
vračunanje daril v dedni delež – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – stroški za preživljanje dediča
Pravica pritožnika, ki se zavzema za to, da bi se ugotovilo, da sta sodediča od zapustnice za časa njenega življenja prejela denarne prispevke za njuno nadaljnje šolanje, je šteti za manj verjetno od pravic sodedičev, da dedujeta v celoti svoja zakonita dedna deleža.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078896
ZDen člen 72. ZPP člen 286b.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - aktivna legitimacija - vpis v zemljiško knjigo - odmena za korist - nezmožnost opravljanja dejavnosti - objektivna nezmožnost - oddajanje v najem - metoda izračuna - tek zakonskih zamudnih obresti - nečista denarna terjatev
Odškodnina po 72. členu ZDen predstavlja odmeno za korist, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec (ali njegovi dediči) imeli, če bi takoj po uveljavitvi ZDen dobili nepremičnino v posest in bi lahko z njo prosto upravljali.
Tožena stranka je res da pravočasno ugovarjala subjektivni nezmožnosti opravljanja vrtičkarstva na sporni parceli (tj. da tožniki niso izkazali, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti oddajanja nepremičnin v najem za namen vrtičkarstva), ni pa navedla, da vrtičkarstvo na njej sploh ne bi bilo možno. Objektivne nezmožnosti ni mogoče enačiti s subjektivno, zato je bila trditvena podlaga tožene stranke razširjena prepozno, pri čemer tožena stranka ni navedla razlogov, zakaj tega ni mogla storiti prej.
dodatek za deljen delovni čas - novinar - plačilo za delo - obveznost plačila - kolektivna pogodba
Tožnica ni delala v neenakomerno razporejenem delovnem času (v določenem času ni opravljala delo preko 8 ur dnevno, v nadaljnjem časovnem obdobju pa manjše število ur), ampak je šlo za deljen delovni čas s prekinitvijo več kot eno uro. Zato tožnici pripada dodatek za deljen delovni čas v višini 15 % od osnove na podlagi določil Kolektivne pogodbe tožene stranke (po katerem novinarjem za delo v delovnem času pripadajo dodatki, in sicer konkretno za delo v deljenem delovnem času za vsakokratno prekinitev dela več kot eno uro 15 % od osnove).
Po določilu 9. člena OZ je temeljna dolžnost udeležencev v obligacijskem razmerju izpolnitev njihove obveznosti. Toženca v postopku nista uveljavljala razveljavitve pogodbe o kratkoročnem kreditu, čeprav sta se sklicevala, da je bila ta sklenjena pod vplivom tožničinih groženj.
izvršilni naslov – sodna poravnava kot izvršilni naslov
Klavzula v sodni poravnavi, da so z njeno sklenitvijo rešeni vsi medsebojni spori med udeleženci, sama zase ne zadostuje za sklep o tem, da je izvršilni naslov za izterjavo stroškov pravdnega in izvršilnega postopka razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, sodišče prve stopnje pa je z izvajanjem dokazov pravilno ugotovilo, da dolžnik nasprotnega tudi ni dokazal.
Ker predmeta navedenih sodnih postopkov nista enaka, sklenjena sodna poravnava v nepravdni zadevi ni odpravila izvršilnega naslova, ki je podlaga tega izvršilnega postopka, zato ga mora izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete izvršiti tako, kot se glasi.
Toženec, ki je udarca zadal tožniku in enemu od njegovih spremljevalcev ter na kraju dogodka obvladoval položaj, se neutemeljeno sklicuje na silobran zaradi tožnikove grožnje z nožem, podkrepljene s tožnikovim seganjem roke v bundin žep. V predhodnem kontaktu si je toženec ustvaril vtis o tožniku in njegovih spremljevalcih.
Ugovor deljene odškodninske odgovornosti zadeva vzročno zvezo, saj z njim odgovorna oseba uveljavlja, da ni vsa nastala škoda posledica njenega ravnanja.
Sodišče mora v primeru ugovora delodajalca o soodgovornosti oškodovanca oceniti, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost, ter v primeru soodgovornosti delavca omejiti tožnikov regresni zahtevek zgolj na del, za katerega odgovarja delodajalec.
ZDR člen 6, 6/6, 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 204. ZDR-1 člen 200. OZ člen 93.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - ničnost
Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Kadar namreč delodajalec spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto, spremeni obseg delovnih nalog določenega delovnega mesta ali zahtevane pogoje za zaposlitev na določenem delovnem mestu, je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, čeprav delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
Pogoje za zakonitost (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa ZDR, ničnostne razloge pa OZ. Nezakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi zato še ne pomeni nujno tudi njene ničnosti. Drugačno stališče bi pomenilo obid določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR o roku za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj glede na določbo 93. člena OZ pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, uveljavljanje nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je vezano na prekluzivne roke iz 204. člena ZDR. Okoliščine, da je tožnica ves čas opravljala isto delo, imela pa je drugačen naziv delovnega mesta in drugačno plačo, ne morejo pomeniti ničnosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZVEtL člen 3, 13, 20, 22. ZNP člen 22. SPZ člen 107, 108.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – aktivna legitimacija – upravičen predlagatelj po ZVEtL – zavrnitev predloga –izkaz pridobitve lastninske pravice – uporaba SPZ in ZVEtL
ZVEtL je specialni predpis in je namenjen tistim predlagateljem, ki jim le ZVEtL omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Zgolj okoliščina, da ni overjen podpis na pogodbah s strani nasprotnega udeleženca, ki je prenesel na predlagatelja solastniški delež na nepremičnini, še ne predstavlja utemeljenega razloga, zaradi katerega bi bil predlagatelj upravičen predlagati vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL. Gre za pomanjkljivost, ki je nastala v postopku prenosa solastninske pravice na predlagatelja, ki jo je v pravnem prometu mogoče brez težav odpraviti, še posebej iz razloga, ker sta predlagatelj in zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca isti osebi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080901
ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZVZD člen 15. ZPIZ-1 člen 272, 272/1.
odškodnina – nadomestilo za invalidnost – zahtevek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi – kršitev predpisov s področja varstva in zdravja pri delu – obveznosti delodajalca – trditveno in dokazno breme – vročilnica kot javna listina
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in da bo v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.
Kratkotrajno okvaro stroja bi bilo, ob pravilnem postopanju, mogoče varno in brez škode za zdravje odpraviti. Tožnik v trditveni podlagi ne trdi, da je prišlo do okvare stroja zaradi njegove dotrajanosti in tudi ne zato, ker ga toženka ne bi ustrezno vzdrževala. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka ni poskrbela za brezhibnost stroja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079950
ZDen člen 42, 42/3. OZ člen 15, 20, 22, 28.
nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi – odškodnina – nadomestna nepremičnina – sklenitev sporazuma – pogajanja – ponudba – sprejem ponudbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – javna listina – zavezanec za vrnitev zemljišč – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Za sklenitev sporazuma o dodelitvi nadomestnih zemljišč po 3. odstavku 42. člena ZDen je bila pristojna komisija tožene stranke in ne lokalna izpostava, ki je le usklajevala predloge rešitev. Sporazum, katerega ugotovitev zahteva tožeča stranka, torej ni bil sklenjen, saj je bil potreben še akcept toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079442
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/3, 357/6. ZPP člen 7.
izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – regresni zahtevek – zastaranje – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – začetek teka zastaralnega roka – dokazna ocena
Tožnica je pridobila regresno upravičenje, ko je oškodovancu (oziroma njegovi zavarovalnici) poravnala odškodnino, tedaj pa je začel teči tudi triletni zastaralni rok, upoštevaje 3. odstavek 357. člena v zvezi s 3. odstavkom 352. člena in 1. odstavkom 336. člena OZ.
Ugotovljen tožničin prispevek v obliki sodelovanja in pomoči tako s finančnimi sredstvi kot z delom tako pri izgradnji kot tudi pri poslovanju fitnes centra, četudi posreden in po njenih denarnih zmožnostih, vključno z ugotovljenim delovnim prispevkom tožničinega očeta pri gradnji in delu ter njen ugotovljen prispevek v skrbi za dva mladoletna otroka in vodenje gospodinjstva (ob pomoči toženca), je kontradiktoren tudi z zaključkom izpodbijane sodbe, da je izgradnja fitnes centra predstavljala skupen projekt družine N., v katerega tožnica ni bila vpeta (da je torej šlo za skupen projekt izgradnje fitnes centra, iz katerega je bila tožnica izključena).
kršitev poslovne obveznosti – poslovna odškodninska odgovornost – škoda – pravica do povrnitve škode
Poslovna odškodninska odgovornost nastane zaradi kršitve poslovne obveznosti. Nastane torej le tedaj, če je že pred nastankom škode obstajala zaveza dolžnika, da upniku opravi neko izpolnitev.
ZIZ člen 21, 21/1, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 337, 337/1.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – uradni preizkus pritožbenega sodišča – sodba presenečenja – nedovoljene pritožbene novote – sporna meja
Presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo tako pred izdajo sklepa o izvršbi kot tudi (ponovno) v ugovornem postopku opravi sodišče po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali dolžnik poda ugovorne navedbe v tej smeri ali ne.
Sodišče prve stopnje v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno upniku posebej in vnaprej pojasnjevati vseh pravnih vidikov zadeve, saj ima upnik pooblaščenca - odvetnika, torej pravnega strokovnjaka, ki glede na zakonsko ureditev ugovornega postopka lahko predvidi tudi možnost ugotovitve ugovornega razloga, na katerega pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti.
Odločitev temelji na dejstvih, ki sta jih zatrjevali stranki, in na izvedenih dokazih, zlasti izvedenskem mnenju, do katerega sta se stranki imeli možnost opredeliti. Sklep sodišča prve stopnje zato ne pomeni presenečenja v smislu „sodbe presenečenja“.