KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005951
KZ-1 člen 7, 7/1, 186, 186/1. ZKP člen 358, 358-1, 358-4, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – očitna pisna napaka – kršitev kazenskega zakona – časovna veljavnost – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - kupovanje, hramba ali prenašanje zaradi dajanja v promet - sprememba sodbe – oprostilna sodba – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – dejanje majhnega pomena
Utemeljeno pa zagovornik obtoženega sodišču prve stopnje očita, da je bil glede dejanja opisanega v 2. točki izreka v škodo obtoženca kršen zakon. Kaznivo dejanje, ki se obtožencu očita v 2. točki izreka izpodbijane sodbe in naj bi bilo storjeno 30. julija 2001 (prav 30. julija 2011) namreč v času storitve ni bilo kaznivo dejanje. To je postalo šele z novelo KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/2011 z dne 14. novembra 2011), ki velja od 15. maja 2012, s katero je bila določba prvega odstavka 186. člena KZ-1 dopolnjena z novo izvršitveno obliko kaznivega dejanja, ki vključuje kupovanje, hrambo ali prenašanje zaradi dajanja v promet rastlin ali substanc, ki so razvrščene v prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog. Glede na utemeljitev predlagatelja je bila sprememba te zakonske določbe predlagana zaradi zaznanih primerov hrambe droge z namenom razdelitve drugim osebam (uživalcem), na način, da ne gre za prodajo, ampak prepustitev v uporabo na zabavah ali druženjih, torej prav zaradi primerov, kot je obravnavani. Glede na to, da uvaja novo izvršitveno obliko kaznivega dejanja, ni dvoma, da je KZ-1B za obtoženca strožji zakon, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 7. člena KZ-1 ob odločanju uporabiti zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja.
invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - vzrok nastanka invalidnosti
Na invalidnost tožnika (invalida III. kategorije) je vplivala bolezen (degenerativne spremembe hrbtenice) in ne poškodba pri delu. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu, in da mu je tožena stranka dolžna priznati vse pravice, vezane na priznanje III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu ter odločiti o pravici in višini tožnikove invalidske pokojnine, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Ukinitev tožničinega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. KZ-1 člen 29, 29/4. OZ člen 136, 136/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - neodgovorne osebe - neprištevnost - zloraba psihoaktivnih snovi
Tožnik si je z uporabo psihoaktivnih snovi sam povzročil neprištevnost, zato je ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 136. člena OZ (po kateri je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje) potrebno šteti, da je tožnik kljub začasni neprištevnosti odgovoren za očitano opustitev iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
KZ-1 v 4. odst. 29. člena določa, da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Za dejanje, ki je sankcionirano v 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, zadošča malomarnost. Tožniku je ravnal malomarno, saj bi se kot dolgoletni odvisnik moral zavedati, da bo v primeru zlorabe psihoaktivnih substanc lahko prišel v stanje nerazsodnosti, v katerem delodajalca ne bo mogel obvestiti o svojem stanju.
ZSVarPre člen 12, 20, 49, 50, 51, 51/2, 66, 68. ZUP člen 253. ZZSV člen 3. DIU12 člen 4, 4/7.
varstveni dodatek - lastni dohodek - višina
Tožnica je bila na podlagi 2. odstavka 51. člena ZSVarPre (po katerem se višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena ZSVarPre in ima lastni dohodek, določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki pripada tej osebi, in njenim lastnim dohodkom) upravičena do varstvenega dodatka v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek in njenim lastnim dohodkom, kot je pravilno ugotovil prvostopenjski upravni organ.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sporazum - skrajšanje odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Dva meseca po tem je s tožnikom podpisala sporazum, s katerim sta se stranki dogovorili o skrajšanju odpovednega roka, denarnem povračilu in ostalih pravicah ter obveznostih podpisnikov sporazuma. V sporazumu sta stranki zapisali, da je tožnik upravičen do odpravnine v skladu z določbo 109. člena ZDR ter do denarnega povračila za skrajšanje odpovednega roka. Dogovorili sta se, da se izplačilo odpravnine, ki pripada tožniku ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odloži in bo tožniku izplačana v času od 31. 3. 2011 do 30. 4. 2011, vendar le v primeru, da se bo skozi sanacijski postopek in izdelavo vseh poročil in revizije nesporno ugotovilo, da delavec s svojim preteklim delom ni subjektivno odgovoren za nastalo situacijo podjetja. Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je tožnik upravičen do odpravnine v skladu z določilom 109. člena ZDR. Stranki sta se s sporazumom dogovorili le za odložitev izplačila odpravnine do 30. 4. 2011.
Na podlagi sporazuma bi bil tožnik upravičen do odpravnine šele v primeru, če bi v sanacijskem postopku izdelana poročila in revizije dokazovala, da tožnik ni bil subjektivno odgovoren za nastalo situacijo podjetja. Tak pogoj je nedopusten, saj realno omogoča izogibanje izplačilu dolgovane odpravnine.
odgovornost osebnega dolžnika in hipotekarnega dolžnika
Upniku odgovarja za obveznost poplačila dolga prvi dolžnik kot osebni dolžnik z vsem svojim premoženje, druga dolžnica, kot hipotekarna dolžnica, pa zgolj s predmetno nepremičnino, pri čemer je vsak od njiju samostojna stranka. Zoper njiju, kot navadna sospornika, lahko upnik vodi postopek izvršbe zoper oba dolžnika skupaj ali vsakega posebej, pri čemer je pri predlaganju izvršbe zoper hipotekarno dolžnico omejen le na nepremičnino, medtem ko pri prvem dolžniku ni omejen glede sredstva izvršbe, mora pa predlagati predmet oziroma premoženje dolžnika, na katerem se naj izvršba opravi. V nasprotnem, kot že obrazloženo, v postopku izvršbe zoper prvega dolžnika temeljnega cilja izvršbe ni mogoče doseči in se postopek ne uvede.
varstveni dodatek - višina - samska oseba - lastni dohodek
Zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo drugostopenjske dokončne odločbe tožene stranke ter na priznanje višjega varstvenega dodatka, bi bilo mogoče preizkusiti le, če bi bila nedvoumno in prepričljivo ugotovljena višina tožničinega lastnega dohodka v pravno relevantnem obdobju, na podlagi katerega ji je tožena stranka odmerila varstveni dodatek. Ker prvostopenjsko sodišče razen vpogleda v priloge ter listine upravnega spisa drugih dokazov ni izvedlo, je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZUTD člen 63, 63/1. ZDR člen 112, 112/4, 112/1, 112/1-4.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - nepravočasno izplačilo plač - rok za podajo odpovedi
Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v trajanju treh mesecev (tožnik ima dopolnjeno zavarovalno dobo v trajanju štirih let in 22 dni).
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odgovornost delodajalcev - odgovornost za delavce - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Do obravnavane nezgode pri delu je prišlo, ko je tožnik v varovanem območju stroja pripravljal papirne zavitke za nadaljnjo obdelavo, zaradi vklopa fotocelice s strani sodelavca pa je stroj nadaljeval z delom in spustil dvižno rampo, ki je tožniku stisnila prste na levi nogi. Tožniku je škoda nastala v posledici nepravilnega ravnanja njegovega sodelavca, ki je stroj nepravilno vključil takrat, ko je bil tožnik še znotraj območja njegovega delovanja. Takšna ugotovitev narekuje materialnopravni zaključek, da je podana krivdna odgovornost drugotožene stranke (tožnikovega delodajalca), saj ni dokazala, da bi bilo ravnanje njenega delavca (tožnikovega sodelavca) pravilno in v skladu s skrbnostjo, ki jo terja opravljanje določenih nalog, ki so mu bile zaupane.
Stroj, ki je bil udeležen v škodnem dogodku, ter s tem v zvezi težka dvižna rampa, ki je tožniku pri spustu stisnila prste na levi nogi, upoštevaje kriterije, ki jih je opredelila sodna praksa, predstavlja nevarno stvar, konkretno delo, ki ga je tožnik opravljal v času škodnega dogodka, pa nevarno dejavnost, saj ni mogoče zaključiti, da bi bilo takšen stroj, kljub veliki skrbnosti, mogoče vedno imeti pod svojo kontrolo in tako pravočasno odvrniti nesreče. Dviganje in spuščanje dvižne rampe stroja s papirnimi zvitki je gibanje, pri katerem je ob povprečni pazljivosti nevarnost za poškodovanje večja od običajne. Drugotožena stranka zato odgovarja tudi po načelu objektivne odgovornosti.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi- kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik (policist) je spornega dne od voznika tovornega vozila prejel 50,00 EUR, ob prejemu denarja pa ni napisal ne potrdila o prejemu gotovine niti kakšne druge listine, temveč si je prejeti znesek protipravno prilastil. Vodji kontrole je posredoval podatek, da je voznika le ustno opozoril. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 7, 9.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - direktor - ustrezna zaposlitev
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti, ali je v času izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka razpolagala s prostimi delovnimi mesti, za katere se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi. V kolikor bo sodišče ugotovilo, da so pri toženi stranki prosta delovna mesta obstajala in je hkrati obstajala potreba po njih, tožena stranka pa jih tožniku ni ponudila, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Iz 3. odstavka 88. člena in 2. odstavka 90. člena ZDR izhaja, da ima delodajalec dolžnost delavcu pri odpovedi iz poslovnega razloga ponuditi ustrezno zaposlitev, če je ta pri njem na razpolago in obstaja potreba po delu na tem delovnem mestu, in pravica delavca je zahtevati takšno zaposlitev. Neustrezne zaposlitve delodajalec ni dolžan ponuditi, niti je delavec ni dolžan sprejeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080911
ZIZ člen 263, 263/2, 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
predhodna odredba – pridobitev zastavne pravice na podlagi predhodne odredbe – pogojna ločitvena pravica – razvezni pogoj – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom
Zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica.
ZDSS-1 člen 42, 42/1. ZVNDN člen 106d, 106d/2. ZSPJS člen 52, 52/2. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 35. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
plačilo razlike plače - dodatek na stalnost - vojak - zamudne obresti
ZVNDN v drugem odstavku 106. d člena določa, da javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo v skladu s sistemizacijo delovnih mest operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so razporejeni na opravljanje takih nalog v Civilni zaščiti več kot deset let, pripada za vsako nadaljnje začeto leto dela dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače. Čeprav za delovno mesto inšpektor (ki ga je zasedal tožnik) do spremembe akta o sistemizaciji pogoj opravljanja operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči v sistemizaciji ni bil določen, je tožnik do plačila dodatka za stalnost v vtoževanem obdobju upravičen, saj je bil razporejen na opravljanje operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči v Civilni zaščiti več kot deset let.
Terjatev iz naslova dodatka za stalnost je dospela v plačilo z izplačilom plače za posamezni mesec, zato je bila tožena stranka v zamudi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, in ne šele od vložitve zahteve za izplačilo dodatka za stalnost oziroma od vložitve pritožbe zoper sklep delodajalca.
Razlog, da je bil sodno imenovani direktor tožene stranke kasneje razrešen, še ne pomeni, da njegovo imenovanje v času do razrešitve ni veljalo oziroma ni učinkovalo. Sodno imenovanje direktorja je namreč postalo pravnomočno in je bilo razveljavljeno šele z odločbo Vrhovnega sodišča RS.
Zavrnjen je bil primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov, ugodeno pa je bilo tožbenemu zahtevku na razveljavitev istih skupščinskih sklepov, pri čemer oba zasledujeta isti cilj. Tožeča stranka je uspela s podrednim zahtevkom, zato je z zahtevkom v celoti uspela, pa tudi sicer zaradi zavrnitve primarnega zahtevka oziroma odločanja o utemeljenosti podrejenega zahtevka niso nastali nobeni posebni stroški.
pooblaščenec - odgovor na tožbo - izkaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi opustilo dolžnost iz prvega odstavka 90. člena ZPP, po katerem bi moralo drugo toženko pozvati, naj izkaže, da njen pooblaščenec izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, upoštevaje ob tem, da v konkretnem primeru ni šlo za očitno pomanjkljivost ali nepravilnost, ki je v postopku ni več mogoče odpraviti.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo za delo - obveznost plačila
Tožnica je dejansko opravljala delo na dolžnosti „skladiščnik V - civilne osebe“, za katero je v vtoževanem obdobju prejemala plačo, zato je tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači neutemeljen.
Tožena stranka ni bila dolžna tožnice razporediti na formacijsko dolžnost „nižji vojaški uslužbenec“, četudi tožnica izpolnjuje vse zakonske pogoje za razporeditev na to dolžnost, ker je to v izključni pristojnosti tožene stranke - načelnika Generalštaba Slovenske vojske (prvi odstavek 98.a člena Zakona o obrambi).
ZIZ člen 168, 168/1, 178, 185, 185/1, 185/3, 189, 189/4, 200.a, 207, 207/4, 209, 210. ZIZ-J člen 82, 82/3. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/3.
javna dražba - zastavni upnik - vlaganja - neupravičena obogatitev kupca - kupec kot z upnikom povezana oseba - plačilo varščine - predkupna pravica - vrstni red zastavnih pravic - pravica do bivanja v prodani nepremičnini
Zakon ne daje podlage za podelitev pravice bivanja v prodani nepremičnini zastavnemu upniku in osebi, ki je imela vknjiženo zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice ali vlagatelju v nepremičnino. Pravico bivanja kot najemnik ima le dolžnik (210. člen ZIZ), v kolikor sodišče njegovemu predlogu ugodi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala, da je bilo zaradi organizacijskih, tehnoloških in strukturnih razlogov v povezavi z uvedbo novega informacijskega sistema ter s tem povezano izboljšano učinkovitostjo dela potrebno reorganizirati delo in je zaradi optimizacije ter združevanja več faz poslovnih procesov v enovitem informacijskem sistemu prišlo do zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu planer proizvodnje, ki ga je zasedal tožnik. Zaradi tega je sprejela odločitev o zmanjšanju števila izvajalcev na tem delovnem mestu, posledično pa je postalo tožnikovo delo nepotrebno. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da tožniku neustrezne zaposlitve niso bile ponujene, nekaterim drugim zaposlenim pa so bile, ni diskriminacija tožnika in tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi tega ni nezakonita.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 45/1, 45/1-1. ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5, 26.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za odobritev
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: vsaj eno od bolezenskih stanj, določenih v 45. členu POZZ in vsaj eden od pričakovanih rezultatov zdraviliškega zdravljenja. Pri tožniku ni podano stanje, ki bi ga določal 45. člen POZZ, zato njegov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.