Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 45/1, 45/1-1. ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5, 26.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za odobritev
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: vsaj eno od bolezenskih stanj, določenih v 45. členu POZZ in vsaj eden od pričakovanih rezultatov zdraviliškega zdravljenja. Pri tožniku ni podano stanje, ki bi ga določal 45. člen POZZ, zato njegov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. ZJU člen 3, 5, 6, 24, 24/3, 25, 39, 39/2, 154. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. ZUP člen 222. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodno varstvo - invalid III. kategorije
Tožnik se je zoper prvostopenjski sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravočasno pritožil in obenem predlagal, da komisija za pritožbe zadrži učinkovanje odpovedi. Komisija za pritožbe o tožnikovi pritožbi ni odločila, je pa ugodila tožnikovemu predlogu za začasno zadržanje učinkovanja odpovedi (do odločitve o pritožbi). Če komisija ne odloči v 30-dnevnem roku, daje zakon javnemu uslužbencu možnost vložitve tožbe v tridesetih dneh od poteka roka za njeno odločitev, kar je tožnik v obravnavanem primeru tudi storil s predmetno tožbo, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno obravnavalo po vsebini.
Mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu. Dejansko šele z ugotovitvijo komisije, da delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, nastopi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1. Brez takšne ugotovitve komisije razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalida s prenehanjem delovnega razmerja ni podan. Tožena stranka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku (invalidu III. kategorije) ni pridobila mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nezakonita.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo
Pri tožničinem delu so bili v času sklenjenih avtorskih pogodb podani vsi elementi delovnega razmerja v smislu določb 4. člena ZDR (tožnica je delo za toženo stranko opravljala polni delovni čas; vsako odsotnost je morala javiti nadrejenemu delavcu; za dopust je morala pridobiti dovoljenje nadrejenega; delo je opravljala po navodilih tožene stranke; za delo pri toženi stranki je prejela redno mesečno plačo). Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
Tožnica je pri toženi stranki zahtevala odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, to je priznanje obstoja delovnega razmerja in izstavitev pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka na zahtevo ni odgovorila. Tožnica je nato pravočasno, v roku 30 dni, zahtevala sodno varstvo pri pristojnem sodišču (prvi in drugi odst. 204. člen ZDR).
Razmerje med strankama, za katerega je bilo ugotovljeno, da ima vse elemente delovnega razmerja, je prenehalo s potekom zadnje pogodbe o zaposlitvi. Ker stranki po tem datumu nista bili več v pogodbenem razmerju, torej tudi ne v civilnem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja, bi tožnica za ugotovitev delovnega razmerja po tem datumu morala zahtevati tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma razmerja, ki naj bi imelo elemente delovnega razmerja in ki je že pred tem prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini – ustavna odločba
Za presojo pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov, izdanih pred uveljavitvijo novele ZZVZZ-M z dne 15. 11. 2013, ki do izdaje odločbe Ustavnega sodišča št. Up-1303/11-21 in U-I-25/14-8 z dne 21. 3. 2014 niso bili pravnomočno zaključeni, razen omejitve iz 2. alinee 2.točke 1. odstavka 23. člena ZZVZZ (po kateri je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo najmanj 95 % vrednosti zdravstvenih storitev v tujini) ni nobene druge omejitve za priznavanje pravice do zdravljenja v tujini. Določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določbe 225. člena Pravil OZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi neustavnosti ni mogoče uporabiti.
Ker primarni in oba podrejena tožbena zahtevka ne temeljita na isti pravni podlagi, je treba sodno takso odmeriti posebej od primarnega in posebej od (vsakega) podrednega zahtevka. Kljub temu je treba upoštevati 3. odst. 18. čl. ZST-1, po katerem se za primarni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek, če se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov.
brezposelnost - denarno nadomestilo - nadomestilo za invalidnost - osnova za odmero denarnega nadomestila
Nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima značaj samostojne dajatve iz invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje ZPIZ. V ZDR, ki opredeljuje pojem plače, ni podlage za to, da bi takšno nadomestilo predstavljalo sestavni del plače. Posledično se tudi ne more vštevati v osnovo za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Tožena stranka je tožnici (prodajalki v drogeriji) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnici je očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je storila s tem, da je spornega dne iz prodajnega pulta vzela bonbone, ki so bili namenjeni kot darilo strankam ob nakupu CD, jih odprla in spravila v osebno torbico; da je določenega dne na oddelek prinesla čokolado, ki jo je prej vzela iz prodajne police in jo pojedla; da je določenega dne prinesla hrano na delovno mesto in jo tam uživala vpričo strank ter da je zaključevala blagajno, ko poslovalnica delodajalca še ni bila zaprta in so bile stranke še v prodajalni. Tožnica je dejanja, z izjemo kraje čokolade, priznala. Dejanj, ki jih je storila tožnica in ki jih sama priznava, ni mogoče šteti za tako hudo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi upravičevale izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
ugovor dolžnika - nedopustnost izvršbe - kmetijska zemljišča - status kmeta - potrebnost kmetijskih zemljišč za preživljanje kmeta in njegove družine
Da je ugovorni razlog iz prvega odstavka 177. člena ZIZ podan, mora dolžnik izkazati potrebnost kmetijskih zemljišč in gospodarskega poslopja kmeta za preživljanje. Ob tem, ko dolžnika temeljnega - nujnosti uporabe zemljišč za lastno preživljanje in preživljanje družine sploh nista izkazala, so pritožbena izvajanja o tem, da dolžniku ni potrebno izkazati statusa kmeta, povsem nerelevantna.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. ZPP člen 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - plačilo razlike plače - znižanje plače - kolometrina
Tožnik je tožbo na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vložil po poteku 30-dnevnega prekluzivnega roka (3. odstavek 204. člena ZDR). Sodišče prve stopnje je zato tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter s tem povezanim reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom, pravilno zavrglo (274. člena ZPP).
Tožena stranka je zaradi poslabšanja finančnega položaja zaposlenim znižala plače. Direktor ni sprejel pisnega sklepa o znižanju plač, temveč je svoje delavce na jutranjem sestanku le obvestil, da se jim bo plača znižala. Tožena stranka s tožnikom ni podpisala aneksa o znižanju osnovne plače. Med strankama ni prišlo do dogovora, ki bi bil podlaga za znižanje plače. Ker je tožena stranka tožniku od spornega dne dalje izplačevala nižjo osnovno neto plačo, kakor je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, je tožnikov zahtevek na plačilo razlike plače iz tega naslova utemeljen.
Tožnik je izvršil svojo pogodbeno obveznost in toženi stranki za vtoževano obdobje predložil izpolnjene obrazce za plačilo kilometrine, skladno s svojo pogodbeno obveznostjo. Tožena stranka obrazcev ni zavrnila in od tožnika ni zahtevala naj obrazloži morebitne zanjo sporne relacije. Zato je tožnik upravičen do vtoževane kilometrine.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012779
ZPP člen 355. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala svojih zatrjevanj o poteku in nastanku same nezgode, in da sodišče tudi ni moglo presoditi o eventualni (so)odgovornosti tožene stranke za škodo, ki je tožnici nastala, je preuranjen in zato napačen. Bistveno je, da je o poškodbi spornega dne izpovedala tožnica, ki je pojasnila, kako je do poškodbe prišlo, prav tako pa sta poškodbo potrdili tudi priči, tožničini sodelavki. Doslej izvedeni dokazni postopek dopušča sklepanje o tem, da je do poškodbe tožnice prišlo zaradi prevrnitve regalov, pri čemer je tožnica zadobila udarec v drugi prst leve noge.
Pri tožnici bi se moralo (glede na datum vložitve zahteve za uveljavitev starostne pokojnine - 17. 1. 2012) upoštevati 18 letno povprečje, vendar je toženec pravilno upošteval pri njej najugodnejše 16 letno povprečje, ker tožnica ni dopolnila 18 let zavarovalne dobe. Za upoštevanje 12 letnega povprečja ni bilo pravne podlage.
izčrpanje pravnih sredstev pred agencijo – pravdni postopek – pravica do sodnega varstva
Nikakor iz razlogov v izpodbijani sodbi ne izhaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zato, ker tožena stranka ni izkazala, da je izčrpala vse pravne možnosti pred Agencijo za pošto in poštne telekomunikacije RS. Sodišče je izvedlo dokazni postopek in je odločilo po pravilih pravdnega postopka. Sodno varstvo ji je torej nudilo. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče poseglo v ustavno pravico tožene stranke do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
varstveni dodatek - višina - samska oseba - lastni dohodek
Zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo drugostopenjske dokončne odločbe tožene stranke ter na priznanje višjega varstvenega dodatka, bi bilo mogoče preizkusiti le, če bi bila nedvoumno in prepričljivo ugotovljena višina tožničinega lastnega dohodka v pravno relevantnem obdobju, na podlagi katerega ji je tožena stranka odmerila varstveni dodatek. Ker prvostopenjsko sodišče razen vpogleda v priloge ter listine upravnega spisa drugih dokazov ni izvedlo, je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom – pravdni postopek zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve
V primeru stečajne mase neznatne vrednosti, ki ne zadošča niti za stroške postopka, ni nobene podlage za nadaljnje vodenje stečajnega postopka, ne glede na nezaključen pravdni postopek, na katerega se sklicuje pritožnik, saj je predmet tega postopka zgolj vprašanje obstoja terjatve pritožnika do stečajnega dolžnika, zato razrešitev te pravde ne bi v ničemer omogočila vsaj delno poplačilo upnika v stečajnem postopku nad dolžnikom.
predhodne odredbe – pogoj za izdajo predhodne odredbe – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nesklepčnost predloga za izdajo predhodne odredbe
Določilo 1. odstavka 257. člena ZIZ ne daje podlage za zaključek, da je tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je vložen ugovor, taka neizvršljiva odločba domačega sodišča, ki opravičuje stališče, da je prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe izpolnjen.
Vsak predlog za izdajo predhodne odredbe, ki je oprt na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je vložen ugovor, je nesklepčen. Nesklepčen predlog pa ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005993
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 209, 209/1, 209/2. ZKP člen 371, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nezakoniti dokazi - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - tatvina - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Obtoženec je tako vzel stvari (drobiž, cigarete, žetone), ki so bili osebna lastnina tam zaposlenih in za katero se ne zatrjuje, da mu je bila v okviru njegovih nalog prepuščena v varovanje. Na splošno bi se sicer dalo zastopati stališče, da varnostnik, ko izven delovnega časa zaposlenih izvaja naloge varovanja družbe, posredno varuje tudi osebno premoženje zaposlenih, ki se nahaja v prostorih, vendar pa obtožencu varovanje takega premoženja v konkretnem primeru izrecno ni bilo prepuščeno, temveč, kot rečeno, le varovanje družbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005951
KZ-1 člen 7, 7/1, 186, 186/1. ZKP člen 358, 358-1, 358-4, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – očitna pisna napaka – kršitev kazenskega zakona – časovna veljavnost – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - kupovanje, hramba ali prenašanje zaradi dajanja v promet - sprememba sodbe – oprostilna sodba – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – dejanje majhnega pomena
Utemeljeno pa zagovornik obtoženega sodišču prve stopnje očita, da je bil glede dejanja opisanega v 2. točki izreka v škodo obtoženca kršen zakon. Kaznivo dejanje, ki se obtožencu očita v 2. točki izreka izpodbijane sodbe in naj bi bilo storjeno 30. julija 2001 (prav 30. julija 2011) namreč v času storitve ni bilo kaznivo dejanje. To je postalo šele z novelo KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/2011 z dne 14. novembra 2011), ki velja od 15. maja 2012, s katero je bila določba prvega odstavka 186. člena KZ-1 dopolnjena z novo izvršitveno obliko kaznivega dejanja, ki vključuje kupovanje, hrambo ali prenašanje zaradi dajanja v promet rastlin ali substanc, ki so razvrščene v prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog. Glede na utemeljitev predlagatelja je bila sprememba te zakonske določbe predlagana zaradi zaznanih primerov hrambe droge z namenom razdelitve drugim osebam (uživalcem), na način, da ne gre za prodajo, ampak prepustitev v uporabo na zabavah ali druženjih, torej prav zaradi primerov, kot je obravnavani. Glede na to, da uvaja novo izvršitveno obliko kaznivega dejanja, ni dvoma, da je KZ-1B za obtoženca strožji zakon, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 7. člena KZ-1 ob odločanju uporabiti zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. KZ-1 člen 29, 29/4. OZ člen 136, 136/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - neodgovorne osebe - neprištevnost - zloraba psihoaktivnih snovi
Tožnik si je z uporabo psihoaktivnih snovi sam povzročil neprištevnost, zato je ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 136. člena OZ (po kateri je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje) potrebno šteti, da je tožnik kljub začasni neprištevnosti odgovoren za očitano opustitev iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
KZ-1 v 4. odst. 29. člena določa, da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Za dejanje, ki je sankcionirano v 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, zadošča malomarnost. Tožniku je ravnal malomarno, saj bi se kot dolgoletni odvisnik moral zavedati, da bo v primeru zlorabe psihoaktivnih substanc lahko prišel v stanje nerazsodnosti, v katerem delodajalca ne bo mogel obvestiti o svojem stanju.