redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je v mnenju ugotovila, da ne obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (invalidu III. kategorije) brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZI. Glede na podano negativno mnenje Komisije je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je mnenje Komisije zgolj procesna predpostavka, zato je v okviru dokaznega postopka pravilno presojalo, ali je bila podana podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala, da je bilo zaradi organizacijskih, tehnoloških in strukturnih razlogov v povezavi z uvedbo novega informacijskega sistema ter s tem povezano izboljšano učinkovitostjo dela potrebno reorganizirati delo in je zaradi optimizacije ter združevanja več faz poslovnih procesov v enovitem informacijskem sistemu prišlo do zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu planer proizvodnje, ki ga je zasedal tožnik. Zaradi tega je sprejela odločitev o zmanjšanju števila izvajalcev na tem delovnem mestu, posledično pa je postalo tožnikovo delo nepotrebno. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da tožniku neustrezne zaposlitve niso bile ponujene, nekaterim drugim zaposlenim pa so bile, ni diskriminacija tožnika in tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi tega ni nezakonita.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 45/1, 45/1-1. ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5, 26.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za odobritev
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: vsaj eno od bolezenskih stanj, določenih v 45. členu POZZ in vsaj eden od pričakovanih rezultatov zdraviliškega zdravljenja. Pri tožniku ni podano stanje, ki bi ga določal 45. člen POZZ, zato njegov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. KZ-1 člen 29, 29/4. OZ člen 136, 136/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - neodgovorne osebe - neprištevnost - zloraba psihoaktivnih snovi
Tožnik si je z uporabo psihoaktivnih snovi sam povzročil neprištevnost, zato je ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 136. člena OZ (po kateri je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje) potrebno šteti, da je tožnik kljub začasni neprištevnosti odgovoren za očitano opustitev iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
KZ-1 v 4. odst. 29. člena določa, da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Za dejanje, ki je sankcionirano v 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, zadošča malomarnost. Tožniku je ravnal malomarno, saj bi se kot dolgoletni odvisnik moral zavedati, da bo v primeru zlorabe psihoaktivnih substanc lahko prišel v stanje nerazsodnosti, v katerem delodajalca ne bo mogel obvestiti o svojem stanju.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012779
ZPP člen 355. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala svojih zatrjevanj o poteku in nastanku same nezgode, in da sodišče tudi ni moglo presoditi o eventualni (so)odgovornosti tožene stranke za škodo, ki je tožnici nastala, je preuranjen in zato napačen. Bistveno je, da je o poškodbi spornega dne izpovedala tožnica, ki je pojasnila, kako je do poškodbe prišlo, prav tako pa sta poškodbo potrdili tudi priči, tožničini sodelavki. Doslej izvedeni dokazni postopek dopušča sklepanje o tem, da je do poškodbe tožnice prišlo zaradi prevrnitve regalov, pri čemer je tožnica zadobila udarec v drugi prst leve noge.
invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - vzrok nastanka invalidnosti
Na invalidnost tožnika (invalida III. kategorije) je vplivala bolezen (degenerativne spremembe hrbtenice) in ne poškodba pri delu. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu, in da mu je tožena stranka dolžna priznati vse pravice, vezane na priznanje III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu ter odločiti o pravici in višini tožnikove invalidske pokojnine, ni utemeljen.
izčrpanje pravnih sredstev pred agencijo – pravdni postopek – pravica do sodnega varstva
Nikakor iz razlogov v izpodbijani sodbi ne izhaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zato, ker tožena stranka ni izkazala, da je izčrpala vse pravne možnosti pred Agencijo za pošto in poštne telekomunikacije RS. Sodišče je izvedlo dokazni postopek in je odločilo po pravilih pravdnega postopka. Sodno varstvo ji je torej nudilo. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče poseglo v ustavno pravico tožene stranke do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
ugovor dolžnika - nedopustnost izvršbe - kmetijska zemljišča - status kmeta - potrebnost kmetijskih zemljišč za preživljanje kmeta in njegove družine
Da je ugovorni razlog iz prvega odstavka 177. člena ZIZ podan, mora dolžnik izkazati potrebnost kmetijskih zemljišč in gospodarskega poslopja kmeta za preživljanje. Ob tem, ko dolžnika temeljnega - nujnosti uporabe zemljišč za lastno preživljanje in preživljanje družine sploh nista izkazala, so pritožbena izvajanja o tem, da dolžniku ni potrebno izkazati statusa kmeta, povsem nerelevantna.
Sodišče lahko poplačilu upnikov iz kupnine, dobljene s prodajo nepremičnine opravi le v skladu s sklepom o delitvi kupnine, ki pa mora pred izplačilom postati pravnomočen. Do nastopa pravnomočnosti pa v vsakem primeru tj. tudi v primeru, če nihče od upravičencev do pritožbe ne vloži pritožbe zoper sklep o poplačilu, poteče določen čas, v katerem do dejanskega izplačila kupnine upnikom ne pride. Če bi sodišče nato po pravnomočnosti sklepa o poplačilu upnikom izplačilo tudi zakonske zamudne obresti od ugotovljenih terjatev za čas od izdaje sklep o poplačilu do dejanskega izplačila, bi s tem poseglo v pravnomočno odločitev o delitvi kupnine, kar bi bilo nedopustno. Zato je treba šteti, da upnik, katerega terjatev je po sklepu o poplačilu poplačana v celoti, bil poplačan z dnem izdaje sklepa o poplačilu oziroma z dnem razdelitvenega naroka, četudi je bilo dejansko plačilo izvršeno kasneje.
varstveni dodatek - višina - samska oseba - lastni dohodek
Zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo drugostopenjske dokončne odločbe tožene stranke ter na priznanje višjega varstvenega dodatka, bi bilo mogoče preizkusiti le, če bi bila nedvoumno in prepričljivo ugotovljena višina tožničinega lastnega dohodka v pravno relevantnem obdobju, na podlagi katerega ji je tožena stranka odmerila varstveni dodatek. Ker prvostopenjsko sodišče razen vpogleda v priloge ter listine upravnega spisa drugih dokazov ni izvedlo, je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - nelojalna konkurenca - zmeda na trgu - primerljivo oglaševanje - škoda
Tožena stranka je storila dejanje nelojalne konkurence, ker je oglaševala testenine tako, da je navajala neresničen podatek o testeninah samih. Očitno je tudi, da utegnejo ti podatki ustvariti zmedo na trgu prav zaradi tega, ker prikazujejo neresnično stanje glede kakovosti izdelkov tožene stranke v primerjavi z izdelki drugih ponudnikov, zlasti še tožeče stranke.
ZIZ člen 168, 168/1, 178, 185, 185/1, 185/3, 189, 189/4, 200.a, 207, 207/4, 209, 210. ZIZ-J člen 82, 82/3. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/3.
javna dražba - zastavni upnik - vlaganja - neupravičena obogatitev kupca - kupec kot z upnikom povezana oseba - plačilo varščine - predkupna pravica - vrstni red zastavnih pravic - pravica do bivanja v prodani nepremičnini
Zakon ne daje podlage za podelitev pravice bivanja v prodani nepremičnini zastavnemu upniku in osebi, ki je imela vknjiženo zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice ali vlagatelju v nepremičnino. Pravico bivanja kot najemnik ima le dolžnik (210. člen ZIZ), v kolikor sodišče njegovemu predlogu ugodi.
V primeru, ko je popravek nesorazmerno daljši od članka, to daje odgovornemu uredniku možnost, da objavo popravka odkloni.
Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, zato mora zahtevani popravek kot celota izpolnjevati zakonske pogoje. To pomeni, da če le del besedila zahtevanega popravka teh pogojev ne izpolnjuje, jih popravek kot celota ne izpolnjuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005951
KZ-1 člen 7, 7/1, 186, 186/1. ZKP člen 358, 358-1, 358-4, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – očitna pisna napaka – kršitev kazenskega zakona – časovna veljavnost – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - kupovanje, hramba ali prenašanje zaradi dajanja v promet - sprememba sodbe – oprostilna sodba – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – dejanje majhnega pomena
Utemeljeno pa zagovornik obtoženega sodišču prve stopnje očita, da je bil glede dejanja opisanega v 2. točki izreka v škodo obtoženca kršen zakon. Kaznivo dejanje, ki se obtožencu očita v 2. točki izreka izpodbijane sodbe in naj bi bilo storjeno 30. julija 2001 (prav 30. julija 2011) namreč v času storitve ni bilo kaznivo dejanje. To je postalo šele z novelo KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/2011 z dne 14. novembra 2011), ki velja od 15. maja 2012, s katero je bila določba prvega odstavka 186. člena KZ-1 dopolnjena z novo izvršitveno obliko kaznivega dejanja, ki vključuje kupovanje, hrambo ali prenašanje zaradi dajanja v promet rastlin ali substanc, ki so razvrščene v prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog. Glede na utemeljitev predlagatelja je bila sprememba te zakonske določbe predlagana zaradi zaznanih primerov hrambe droge z namenom razdelitve drugim osebam (uživalcem), na način, da ne gre za prodajo, ampak prepustitev v uporabo na zabavah ali druženjih, torej prav zaradi primerov, kot je obravnavani. Glede na to, da uvaja novo izvršitveno obliko kaznivega dejanja, ni dvoma, da je KZ-1B za obtoženca strožji zakon, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 7. člena KZ-1 ob odločanju uporabiti zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja.
ZDSS-1 člen 42, 42/1. ZVNDN člen 106d, 106d/2. ZSPJS člen 52, 52/2. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 35. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
plačilo razlike plače - dodatek na stalnost - vojak - zamudne obresti
ZVNDN v drugem odstavku 106. d člena določa, da javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo v skladu s sistemizacijo delovnih mest operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so razporejeni na opravljanje takih nalog v Civilni zaščiti več kot deset let, pripada za vsako nadaljnje začeto leto dela dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače. Čeprav za delovno mesto inšpektor (ki ga je zasedal tožnik) do spremembe akta o sistemizaciji pogoj opravljanja operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči v sistemizaciji ni bil določen, je tožnik do plačila dodatka za stalnost v vtoževanem obdobju upravičen, saj je bil razporejen na opravljanje operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči v Civilni zaščiti več kot deset let.
Terjatev iz naslova dodatka za stalnost je dospela v plačilo z izplačilom plače za posamezni mesec, zato je bila tožena stranka v zamudi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, in ne šele od vložitve zahteve za izplačilo dodatka za stalnost oziroma od vložitve pritožbe zoper sklep delodajalca.
brezposelnost - denarno nadomestilo - nadomestilo za invalidnost - osnova za odmero denarnega nadomestila
Nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima značaj samostojne dajatve iz invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje ZPIZ. V ZDR, ki opredeljuje pojem plače, ni podlage za to, da bi takšno nadomestilo predstavljalo sestavni del plače. Posledično se tudi ne more vštevati v osnovo za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - obveščanje sindikata
Ukinitev delovnega mesta je organizacijski razlog, zaradi katerega je preneha potreba po opravljanju dela delavca, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravlja delo na ukinjenem delovnem mestu. Tožena stranka je ukinila delovno mesto nabavnega komercialista, na katerem je bil tožnik edini izvajalec. Zato je bil podan organizacijski razlog v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (ki določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov na strani delodajalca - poslovni razlog).
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi- kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik (policist) je spornega dne od voznika tovornega vozila prejel 50,00 EUR, ob prejemu denarja pa ni napisal ne potrdila o prejemu gotovine niti kakšne druge listine, temveč si je prejeti znesek protipravno prilastil. Vodji kontrole je posredoval podatek, da je voznika le ustno opozoril. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odgovornost delodajalcev - odgovornost za delavce - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Do obravnavane nezgode pri delu je prišlo, ko je tožnik v varovanem območju stroja pripravljal papirne zavitke za nadaljnjo obdelavo, zaradi vklopa fotocelice s strani sodelavca pa je stroj nadaljeval z delom in spustil dvižno rampo, ki je tožniku stisnila prste na levi nogi. Tožniku je škoda nastala v posledici nepravilnega ravnanja njegovega sodelavca, ki je stroj nepravilno vključil takrat, ko je bil tožnik še znotraj območja njegovega delovanja. Takšna ugotovitev narekuje materialnopravni zaključek, da je podana krivdna odgovornost drugotožene stranke (tožnikovega delodajalca), saj ni dokazala, da bi bilo ravnanje njenega delavca (tožnikovega sodelavca) pravilno in v skladu s skrbnostjo, ki jo terja opravljanje določenih nalog, ki so mu bile zaupane.
Stroj, ki je bil udeležen v škodnem dogodku, ter s tem v zvezi težka dvižna rampa, ki je tožniku pri spustu stisnila prste na levi nogi, upoštevaje kriterije, ki jih je opredelila sodna praksa, predstavlja nevarno stvar, konkretno delo, ki ga je tožnik opravljal v času škodnega dogodka, pa nevarno dejavnost, saj ni mogoče zaključiti, da bi bilo takšen stroj, kljub veliki skrbnosti, mogoče vedno imeti pod svojo kontrolo in tako pravočasno odvrniti nesreče. Dviganje in spuščanje dvižne rampe stroja s papirnimi zvitki je gibanje, pri katerem je ob povprečni pazljivosti nevarnost za poškodovanje večja od običajne. Drugotožena stranka zato odgovarja tudi po načelu objektivne odgovornosti.
Ker primarni in oba podrejena tožbena zahtevka ne temeljita na isti pravni podlagi, je treba sodno takso odmeriti posebej od primarnega in posebej od (vsakega) podrednega zahtevka. Kljub temu je treba upoštevati 3. odst. 18. čl. ZST-1, po katerem se za primarni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek, če se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov.