ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005993
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 209, 209/1, 209/2. ZKP člen 371, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nezakoniti dokazi - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - tatvina - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Obtoženec je tako vzel stvari (drobiž, cigarete, žetone), ki so bili osebna lastnina tam zaposlenih in za katero se ne zatrjuje, da mu je bila v okviru njegovih nalog prepuščena v varovanje. Na splošno bi se sicer dalo zastopati stališče, da varnostnik, ko izven delovnega časa zaposlenih izvaja naloge varovanja družbe, posredno varuje tudi osebno premoženje zaposlenih, ki se nahaja v prostorih, vendar pa obtožencu varovanje takega premoženja v konkretnem primeru izrecno ni bilo prepuščeno, temveč, kot rečeno, le varovanje družbe.
ZUTD člen 63, 63/1. ZDR člen 112, 112/4, 112/1, 112/1-4.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - nepravočasno izplačilo plač - rok za podajo odpovedi
Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v trajanju treh mesecev (tožnik ima dopolnjeno zavarovalno dobo v trajanju štirih let in 22 dni).
Sodišče prve stopnje je vsa vročanja opravilo v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zato pritožnik z navedbami, da nobene sodne pošiljke (na sodišču znanem naslovu v Srbiji) ni prejel, ne more biti uspešen. Z naslova v Srbiji, ki ga navaja kot naslov prebivališča tudi ob vložiti pritožbe so bile namreč vrnjene vse pošiljke, tako tiste, ki jih je sodišče samo priporočeno poslalo kot tudi pošiljke, ki jih je sodišče vročalo preko Sektorja za mednarodno pravno pomoč pri Ministrstvu za pravosodje, oziroma Sodišča za prekrške v Beogradu.
Zoisova štipendija - prva pridobitev - pogoji - nadaljnje prejemanje
Tožnica je štipendistka, ki je prejemala Zoisovo štipendijo in ne nova štipendistka, ki prvič uveljavlja pravico do Zoisove štipendije. Tožena stranka zaradi nepravilnega materialnopravnega stališča ni presojala, ali tožnica kot prejemnica Zoisove štipendije izpolnjuje predpisane pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije v spornem šolskem letu. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi (o zavrnitvi tožničine vloge za dodelitev Zoisove štipendije) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sporazum - skrajšanje odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Dva meseca po tem je s tožnikom podpisala sporazum, s katerim sta se stranki dogovorili o skrajšanju odpovednega roka, denarnem povračilu in ostalih pravicah ter obveznostih podpisnikov sporazuma. V sporazumu sta stranki zapisali, da je tožnik upravičen do odpravnine v skladu z določbo 109. člena ZDR ter do denarnega povračila za skrajšanje odpovednega roka. Dogovorili sta se, da se izplačilo odpravnine, ki pripada tožniku ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odloži in bo tožniku izplačana v času od 31. 3. 2011 do 30. 4. 2011, vendar le v primeru, da se bo skozi sanacijski postopek in izdelavo vseh poročil in revizije nesporno ugotovilo, da delavec s svojim preteklim delom ni subjektivno odgovoren za nastalo situacijo podjetja. Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je tožnik upravičen do odpravnine v skladu z določilom 109. člena ZDR. Stranki sta se s sporazumom dogovorili le za odložitev izplačila odpravnine do 30. 4. 2011.
Na podlagi sporazuma bi bil tožnik upravičen do odpravnine šele v primeru, če bi v sanacijskem postopku izdelana poročila in revizije dokazovala, da tožnik ni bil subjektivno odgovoren za nastalo situacijo podjetja. Tak pogoj je nedopusten, saj realno omogoča izogibanje izplačilu dolgovane odpravnine.
ZDSS-1 člen 42, 42/1. ZVNDN člen 106d, 106d/2. ZSPJS člen 52, 52/2. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 35. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
plačilo razlike plače - dodatek na stalnost - vojak - zamudne obresti
ZVNDN v drugem odstavku 106. d člena določa, da javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo v skladu s sistemizacijo delovnih mest operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so razporejeni na opravljanje takih nalog v Civilni zaščiti več kot deset let, pripada za vsako nadaljnje začeto leto dela dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače. Čeprav za delovno mesto inšpektor (ki ga je zasedal tožnik) do spremembe akta o sistemizaciji pogoj opravljanja operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči v sistemizaciji ni bil določen, je tožnik do plačila dodatka za stalnost v vtoževanem obdobju upravičen, saj je bil razporejen na opravljanje operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči v Civilni zaščiti več kot deset let.
Terjatev iz naslova dodatka za stalnost je dospela v plačilo z izplačilom plače za posamezni mesec, zato je bila tožena stranka v zamudi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, in ne šele od vložitve zahteve za izplačilo dodatka za stalnost oziroma od vložitve pritožbe zoper sklep delodajalca.
ZDSS-1 člen 5, 5/2. ZVZD člen 5. OZ člen 131, 179. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - zavarovalnica - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je vložil tožbo zoper zavarovalnico, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odškodninsko odgovornost in zoper delodajalca. Spor zoper drugo toženo stranko - tožnikovega delodajalca je bil pravnomočno zaključen, vendar kljub temu na podlagi 2. odstavka 5. člena ZDSS-1 še vedno obstaja podlaga za stvarno pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu med tožnikom in prvo toženo stranko - zavarovalnico.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je delodajalec kršil določila 5. člena ZVZD, saj bi moral sprejeti ukrepe, ki bi preprečili nastanek poškodbe oči, ne glede na to, ali je družba, ki je zanj vodila organizacijo varstva pri delu, to predvidela ali ne. Iz zdravstvene ocene tveganja namreč izhaja zdravstvena ogroženost delavcev zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom tveganja z dražečim, toksičnim, lipolitičnim, alergogenim, fibrogenim in kancerogenim delovanjem in je malta kot takšen dejavnik tudi izrecno navedena. Delodajalec takšnih zaščitnih ukrepov ni sprejel. Naloga delodajalca je, da za delo z malto priskrbi ustrezno zaščito za delavce. Delodajalec bi moral računati, da se kljub skrbnemu in previdnemu ravnanju delavca, malta lahko odbije in delavcu pade v oči. Zato je podana krivdna odgovornost tožnikovega delodajalca za vtoževano škodo.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/14-13, odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Do odprave ugotovljenega neskladja se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o le delni oprostitvi plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nad zneskom 100,00 EUR napačna, saj toženec izpolnjuje vse pogoje za taksno oprostitev v celoti.
ZIZ člen 168, 168/1, 178, 185, 185/1, 185/3, 189, 189/4, 200.a, 207, 207/4, 209, 210. ZIZ-J člen 82, 82/3. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/3.
javna dražba - zastavni upnik - vlaganja - neupravičena obogatitev kupca - kupec kot z upnikom povezana oseba - plačilo varščine - predkupna pravica - vrstni red zastavnih pravic - pravica do bivanja v prodani nepremičnini
Zakon ne daje podlage za podelitev pravice bivanja v prodani nepremičnini zastavnemu upniku in osebi, ki je imela vknjiženo zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice ali vlagatelju v nepremičnino. Pravico bivanja kot najemnik ima le dolžnik (210. člen ZIZ), v kolikor sodišče njegovemu predlogu ugodi.
izčrpanje pravnih sredstev pred agencijo – pravdni postopek – pravica do sodnega varstva
Nikakor iz razlogov v izpodbijani sodbi ne izhaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zato, ker tožena stranka ni izkazala, da je izčrpala vse pravne možnosti pred Agencijo za pošto in poštne telekomunikacije RS. Sodišče je izvedlo dokazni postopek in je odločilo po pravilih pravdnega postopka. Sodno varstvo ji je torej nudilo. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče poseglo v ustavno pravico tožene stranke do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - obveščanje sindikata
Ukinitev delovnega mesta je organizacijski razlog, zaradi katerega je preneha potreba po opravljanju dela delavca, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravlja delo na ukinjenem delovnem mestu. Tožena stranka je ukinila delovno mesto nabavnega komercialista, na katerem je bil tožnik edini izvajalec. Zato je bil podan organizacijski razlog v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (ki določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov na strani delodajalca - poslovni razlog).
Tožnica je vložila vlogo „Žalba na sklep“, ki je pisana v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi in je kljub pozivu sodišča ni prevedla. Ker take vloge sodišče ne more obravnavati, jo je na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZPIZ/92 člen 123. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 446. ZUP člen 7, 7/1.
nadomestilo za invalidnost - invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnica kot invalidka III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, kot so določeni v 1. odstavku 94. člena ZPIZ-1, tožnici utemeljeno priznalo pravico do nadomestila za invalidnost.
Okoliščine - upnikovo sklepanje in prepričanje, zgrajeno na predhodni korespondenci upnika in sodišča, da gre le za ustavitev izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve, glede na za vsakogar sprejeto jasno odločitev sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka (in ne odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve), ne utemeljuje opravičenosti zmote upnika in ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.
Tožena stranka z ničemer ni uspela izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča o zapadlosti obveznosti dne 30. 7. 2010. Poseg Okrajnega sodišča v Piranu s predhodno odredbo, izdano 30. 12. 2010, zato ni v ničemer vplival na upravičenje tožeče stranke do zamudnih obresti pred tem obdobjem.
Drugačen pa je položaj v času učinkovanja prepovedi toženi stranki na podlagi citirane predhodne odredbe, to je od izdaje dne 30. 12. 2010 do dne 13. 3. 2013, ko bil toženi stranki vročen sklep o ustavitvi postopka zavarovanja s predhodno odredbo. V tem obdobju vzrok za zamudo z izpolnitvijo nedvomno ni izhajal iz sfere tožene stranke, pač pa gre za tako imenovano zunanje tveganje, ki je zunaj sfere tožene stranke in ga ta ne more oziroma ga ni dolžna obvladovati. Tožena stranka ni smela izpolniti denarne obveznosti. To dejanje bi namreč pomenilo kršitev prepovedi iz izdane predhodne odredbe, zato tožena stranka ni imela vpliva na izpolnitev svoje obveznosti. Posledično toženo stranko ne morejo bremeniti zamudne obresti za to obdobje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012779
ZPP člen 355. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala svojih zatrjevanj o poteku in nastanku same nezgode, in da sodišče tudi ni moglo presoditi o eventualni (so)odgovornosti tožene stranke za škodo, ki je tožnici nastala, je preuranjen in zato napačen. Bistveno je, da je o poškodbi spornega dne izpovedala tožnica, ki je pojasnila, kako je do poškodbe prišlo, prav tako pa sta poškodbo potrdili tudi priči, tožničini sodelavki. Doslej izvedeni dokazni postopek dopušča sklepanje o tem, da je do poškodbe tožnice prišlo zaradi prevrnitve regalov, pri čemer je tožnica zadobila udarec v drugi prst leve noge.
vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost - dokazna ocena
Med tožnico in pokojnim ni obstajala zunajzakonska skupnost kot to določa 114. člen ZPIZ-1, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine in je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
ugovor dolžnika - nedopustnost izvršbe - kmetijska zemljišča - status kmeta - potrebnost kmetijskih zemljišč za preživljanje kmeta in njegove družine
Da je ugovorni razlog iz prvega odstavka 177. člena ZIZ podan, mora dolžnik izkazati potrebnost kmetijskih zemljišč in gospodarskega poslopja kmeta za preživljanje. Ob tem, ko dolžnika temeljnega - nujnosti uporabe zemljišč za lastno preživljanje in preživljanje družine sploh nista izkazala, so pritožbena izvajanja o tem, da dolžniku ni potrebno izkazati statusa kmeta, povsem nerelevantna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala, da je bilo zaradi organizacijskih, tehnoloških in strukturnih razlogov v povezavi z uvedbo novega informacijskega sistema ter s tem povezano izboljšano učinkovitostjo dela potrebno reorganizirati delo in je zaradi optimizacije ter združevanja več faz poslovnih procesov v enovitem informacijskem sistemu prišlo do zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu planer proizvodnje, ki ga je zasedal tožnik. Zaradi tega je sprejela odločitev o zmanjšanju števila izvajalcev na tem delovnem mestu, posledično pa je postalo tožnikovo delo nepotrebno. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da tožniku neustrezne zaposlitve niso bile ponujene, nekaterim drugim zaposlenim pa so bile, ni diskriminacija tožnika in tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi tega ni nezakonita.