Ker primarni in oba podrejena tožbena zahtevka ne temeljita na isti pravni podlagi, je treba sodno takso odmeriti posebej od primarnega in posebej od (vsakega) podrednega zahtevka. Kljub temu je treba upoštevati 3. odst. 18. čl. ZST-1, po katerem se za primarni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek, če se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odgovornost delodajalcev - odgovornost za delavce - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Do obravnavane nezgode pri delu je prišlo, ko je tožnik v varovanem območju stroja pripravljal papirne zavitke za nadaljnjo obdelavo, zaradi vklopa fotocelice s strani sodelavca pa je stroj nadaljeval z delom in spustil dvižno rampo, ki je tožniku stisnila prste na levi nogi. Tožniku je škoda nastala v posledici nepravilnega ravnanja njegovega sodelavca, ki je stroj nepravilno vključil takrat, ko je bil tožnik še znotraj območja njegovega delovanja. Takšna ugotovitev narekuje materialnopravni zaključek, da je podana krivdna odgovornost drugotožene stranke (tožnikovega delodajalca), saj ni dokazala, da bi bilo ravnanje njenega delavca (tožnikovega sodelavca) pravilno in v skladu s skrbnostjo, ki jo terja opravljanje določenih nalog, ki so mu bile zaupane.
Stroj, ki je bil udeležen v škodnem dogodku, ter s tem v zvezi težka dvižna rampa, ki je tožniku pri spustu stisnila prste na levi nogi, upoštevaje kriterije, ki jih je opredelila sodna praksa, predstavlja nevarno stvar, konkretno delo, ki ga je tožnik opravljal v času škodnega dogodka, pa nevarno dejavnost, saj ni mogoče zaključiti, da bi bilo takšen stroj, kljub veliki skrbnosti, mogoče vedno imeti pod svojo kontrolo in tako pravočasno odvrniti nesreče. Dviganje in spuščanje dvižne rampe stroja s papirnimi zvitki je gibanje, pri katerem je ob povprečni pazljivosti nevarnost za poškodovanje večja od običajne. Drugotožena stranka zato odgovarja tudi po načelu objektivne odgovornosti.
Razlog, da je bil sodno imenovani direktor tožene stranke kasneje razrešen, še ne pomeni, da njegovo imenovanje v času do razrešitve ni veljalo oziroma ni učinkovalo. Sodno imenovanje direktorja je namreč postalo pravnomočno in je bilo razveljavljeno šele z odločbo Vrhovnega sodišča RS.
Zavrnjen je bil primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov, ugodeno pa je bilo tožbenemu zahtevku na razveljavitev istih skupščinskih sklepov, pri čemer oba zasledujeta isti cilj. Tožeča stranka je uspela s podrednim zahtevkom, zato je z zahtevkom v celoti uspela, pa tudi sicer zaradi zavrnitve primarnega zahtevka oziroma odločanja o utemeljenosti podrejenega zahtevka niso nastali nobeni posebni stroški.
ZPIZ/92 člen 123. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 446. ZUP člen 7, 7/1.
nadomestilo za invalidnost - invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnica kot invalidka III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, kot so določeni v 1. odstavku 94. člena ZPIZ-1, tožnici utemeljeno priznalo pravico do nadomestila za invalidnost.
Okoliščine - upnikovo sklepanje in prepričanje, zgrajeno na predhodni korespondenci upnika in sodišča, da gre le za ustavitev izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve, glede na za vsakogar sprejeto jasno odločitev sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka (in ne odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve), ne utemeljuje opravičenosti zmote upnika in ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ/92 člen 123. ZPIZ-1 člen 446.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo - zavrženje vloge
Zahtevo za priznanje in odmero nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo je tožnik vložil že v času veljavnosti ZPIZ-1, ki pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo ne pozna več. V tožnikovem primeru tudi ne gre za nobeno od stanj, urejenih v prehodnih in končnih določbah ZPIZ-1. Zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo za vtoževano obdobje ni utemeljen.
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - nelojalna konkurenca - zmeda na trgu - primerljivo oglaševanje - škoda
Tožena stranka je storila dejanje nelojalne konkurence, ker je oglaševala testenine tako, da je navajala neresničen podatek o testeninah samih. Očitno je tudi, da utegnejo ti podatki ustvariti zmedo na trgu prav zaradi tega, ker prikazujejo neresnično stanje glede kakovosti izdelkov tožene stranke v primerjavi z izdelki drugih ponudnikov, zlasti še tožeče stranke.
V primeru, ko je popravek nesorazmerno daljši od članka, to daje odgovornemu uredniku možnost, da objavo popravka odkloni.
Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, zato mora zahtevani popravek kot celota izpolnjevati zakonske pogoje. To pomeni, da če le del besedila zahtevanega popravka teh pogojev ne izpolnjuje, jih popravek kot celota ne izpolnjuje.
ugovor dolžnika - nedopustnost izvršbe - kmetijska zemljišča - status kmeta - potrebnost kmetijskih zemljišč za preživljanje kmeta in njegove družine
Da je ugovorni razlog iz prvega odstavka 177. člena ZIZ podan, mora dolžnik izkazati potrebnost kmetijskih zemljišč in gospodarskega poslopja kmeta za preživljanje. Ob tem, ko dolžnika temeljnega - nujnosti uporabe zemljišč za lastno preživljanje in preživljanje družine sploh nista izkazala, so pritožbena izvajanja o tem, da dolžniku ni potrebno izkazati statusa kmeta, povsem nerelevantna.
Ker je tožnik vlogo označil kot „vloga za revizijo oziroma obnovitev postopka“ in jo vložil osebno, in ne po pooblaščencu, ki je odvetnik, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo. Pravilno je štelo, da tožnik vloge v zvezi s predlaganima izrednima pravnima sredstvoma ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je v mnenju ugotovila, da ne obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (invalidu III. kategorije) brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZI. Glede na podano negativno mnenje Komisije je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je mnenje Komisije zgolj procesna predpostavka, zato je v okviru dokaznega postopka pravilno presojalo, ali je bila podana podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga.
Sodišče lahko poplačilu upnikov iz kupnine, dobljene s prodajo nepremičnine opravi le v skladu s sklepom o delitvi kupnine, ki pa mora pred izplačilom postati pravnomočen. Do nastopa pravnomočnosti pa v vsakem primeru tj. tudi v primeru, če nihče od upravičencev do pritožbe ne vloži pritožbe zoper sklep o poplačilu, poteče določen čas, v katerem do dejanskega izplačila kupnine upnikom ne pride. Če bi sodišče nato po pravnomočnosti sklepa o poplačilu upnikom izplačilo tudi zakonske zamudne obresti od ugotovljenih terjatev za čas od izdaje sklep o poplačilu do dejanskega izplačila, bi s tem poseglo v pravnomočno odločitev o delitvi kupnine, kar bi bilo nedopustno. Zato je treba šteti, da upnik, katerega terjatev je po sklepu o poplačilu poplačana v celoti, bil poplačan z dnem izdaje sklepa o poplačilu oziroma z dnem razdelitvenega naroka, četudi je bilo dejansko plačilo izvršeno kasneje.
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – prijava stalnega prebivališča – vročilnica kot javna listina – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pritožbeni postopek
Fikcija vročitve lahko nastopi le v primeru, da je bila vročitev opravljena na naslovu strankinega dejanskega prebivališča.
Sklicevanje v pritožbi, da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu A, in to od 7.1.2013 (kar tudi izkaže), ni pravno relevantno, saj je iz podatkov v spisu razvidno, da na naslovu stalnega prebivališča očitno ni bival, v postopku pa je vsa sodna pisanja, tudi po 7.1.2013, dobival in prevzemal na naslovu B.
V pritožbenem postopku se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je bil pritožnik v pravnem pouku tudi opozorjen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi- kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik (policist) je spornega dne od voznika tovornega vozila prejel 50,00 EUR, ob prejemu denarja pa ni napisal ne potrdila o prejemu gotovine niti kakšne druge listine, temveč si je prejeti znesek protipravno prilastil. Vodji kontrole je posredoval podatek, da je voznika le ustno opozoril. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru - razlogi odločitev - ustavitev postopka - pomanjkanje razlogov - vrnitev zadeve v nadaljnji postopek
Odločitev o pridržankinem zadržanju na psihiatrični kliniki je pritožbeno sodišče razveljavilo zaradi pomanjkanja razlogov izpodbijanega sklepa. Ker postopek o pridržanju, ki je bil s sklepom ustavljen, ne teče več, se zadeve ne vrača v nadaljnji postopek.
ZUTD člen 63, 63/1. ZDR člen 112, 112/4, 112/1, 112/1-4.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - nepravočasno izplačilo plač - rok za podajo odpovedi
Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v trajanju treh mesecev (tožnik ima dopolnjeno zavarovalno dobo v trajanju štirih let in 22 dni).
vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost - dokazna ocena
Med tožnico in pokojnim ni obstajala zunajzakonska skupnost kot to določa 114. člen ZPIZ-1, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine in je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
ZDSS-1 člen 5, 5/2. ZVZD člen 5. OZ člen 131, 179. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - zavarovalnica - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je vložil tožbo zoper zavarovalnico, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odškodninsko odgovornost in zoper delodajalca. Spor zoper drugo toženo stranko - tožnikovega delodajalca je bil pravnomočno zaključen, vendar kljub temu na podlagi 2. odstavka 5. člena ZDSS-1 še vedno obstaja podlaga za stvarno pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu med tožnikom in prvo toženo stranko - zavarovalnico.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je delodajalec kršil določila 5. člena ZVZD, saj bi moral sprejeti ukrepe, ki bi preprečili nastanek poškodbe oči, ne glede na to, ali je družba, ki je zanj vodila organizacijo varstva pri delu, to predvidela ali ne. Iz zdravstvene ocene tveganja namreč izhaja zdravstvena ogroženost delavcev zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom tveganja z dražečim, toksičnim, lipolitičnim, alergogenim, fibrogenim in kancerogenim delovanjem in je malta kot takšen dejavnik tudi izrecno navedena. Delodajalec takšnih zaščitnih ukrepov ni sprejel. Naloga delodajalca je, da za delo z malto priskrbi ustrezno zaščito za delavce. Delodajalec bi moral računati, da se kljub skrbnemu in previdnemu ravnanju delavca, malta lahko odbije in delavcu pade v oči. Zato je podana krivdna odgovornost tožnikovega delodajalca za vtoževano škodo.