ZObr člen 100.a. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97.b, 97.b/4. ZDR člen 147, 149, 149/1.
dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času - dodatek za delo ponoči - sodno varstvo - predhodno varstvo pri delodajalcu - dodatek za izmensko delo - nočno delo - „ruski turnus“
Tožnik je delal v t.i. „ruskem turnusu“ oziroma izmeni (delo je opravljal 12 ur, nato počival 24 ur, nato delal ponoči 12 ur, temu pa je sledil 48 urni počitek). Ruski turnus po svoji naravi pomeni neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu namreč delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka delavec nujno pride do situacije, da dela le tri dni v tednu. Tožnik bi bil torej upravičen do dodatka za delo v neenakomernem delovnem času, če ne bi določba četrtega odstavka 97.b člena ZObr izrecno določala, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Zato tožniku za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 %.
Kot nočno delo se po določbi prvega odstavka 149. člena ZDR šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila z razporedom določena nočna izmena, je tožnik upravičen do plačila še ene vtoževane ure, torej do 6. ure zjutraj, saj mu je tožena stranka neutemeljeno, brez upoštevanja drugega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, priznavala dodatek za nočno delo v višini 30 % le v smislu določbe prvega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, torej za sedem ur, in ne za osem ur.
Tožnica na spornem prostoru nima nikakršnih materialnopravnih upravičenj, saj ji je bilo s pravnomočno sodbo (kot tedanji solastnici) naloženo, da toženki izroči prostor ter ji izstavi dovolilo za njen vpis v zemljiško knjigo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka se je odločila reorganizirati proizvodne funkcije, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja števila skupnovodij v poslovni enoti in do ukinitve delovnih mest „skupinovodja“ v fazi črna montaža in v fazi sestava. Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu „skupinovodja“ v fazi sestava, je postalo njegovo delo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - retrogradni bolniški stalež
Tožnik v spornem času ni bil zmožen opravljati svojega dela čistilec niti v polnem niti v skrajšanem delovnem času zaradi razvijajoče se duševne motnje (shizofrene psihoze). Prav tako ni bil zmožen opravljati drugega organiziranega dela. Tožnik zaradi zdravstvenih razlogov osebni zdravnici ni mogel sporočiti razlogov, zaradi katerih v spornem obdobju začasno ni bil zmožen za delo. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za sporno obdobje za polni delovni čas utemeljen.
Kljub temu, da za sporno obdobje niso obstajali medicinski izvidi o tožnikovem psihičnem stanju in da osebna zdravnica ni ugotovila psihičnih težav, to ne pomeni, da niso obstajale resne zdravstvene (psihične) težave, le da osebna zdravnica na tožnikove psihične težave ni bila pozorna, tožnik pa se zaradi psihičnega stanja ni zavedal svojih težav in o njih zdravnici ni govoril. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo 232. člena POZZ, ki v izjemnih primerih omogoča, da imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija ugotovita začasno nezmožnost za delo za nazaj.
ZVEtL člen 9, 9/1, 9/1-3, 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6.
etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – elaborat – primerna strokovna podlaga – izvajanje katastrih vpisov – zahteva za izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb
Če sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ugotovi, da je dejanska neto tlorisna površina posameznega dela drugačna od tiste, ki izhaja iz katastrskih podatkov, mora zahtevati izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - pričakovan obseg dela
Za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih sposobnosti za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je delavec dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji glede planirane prodaje, ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno seznanitev. Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela (planirano prodajo), mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
nenavzočnost obtoženca na glavni obravnavi – pogoji za sojenje v nenavzočnosti – vabljenje na glavno obravnavo – vročanje vabila – osebna vročitev – nadomestna vročitev – vročanje družinskim članom – pogoji za veljavnost nadomestne vročitve – pravočasnost nadomestne vročitve – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sodbe
Pri pisanjih, za katere ZKP zahteva osebno vročitev (kar za vabilo na glavno obravnavo velja), mora vročevalec ob neuspeli osebni vročitvi najprej pustiti posebno pisno sporočilo, ponoviti poskus osebne vročitve, šele nato pa sme opraviti nadomestno vročitev.
Kadar se opravi veljavna nadomestna vročitev, se šteje, da je vročitev sodnega pisanja opravljena, ko ga sprejme prejemnik, pri čemer sodišče ni dolžno ugotavljati, kdaj je pisanje dejansko prišlo do dejanskega naslovnika. Pomembno je le, ali je bila pravočasno opravljena nadomestna vročitev.
STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079945
URS člen 36. SPZ člen 29, 31, 33. ZIZ člen 272.
motenje posesti – zadnje posestno stanje – zamenjava ključavnice – dovoljena samopomoč – začasna odredba – pravica do nedotakljivosti stanovanja – razpravno načelo
Dedič pridobi posest na zapustnikovih stvareh v trenutku zapustnikove smrti. Ker je bilo motilno ravnanje storjeno po smrti zapustnice, je tožničina posest na stanovanjski hiši izkazana tudi na tej podlagi.
Ker hiša v času motilnega ravnanja ni predstavljala stanovanja toženca, do posega v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja ni moglo priti.
Ker je bilo o tožbenem zahtevku (s predmetno odločbo) pravnomočno odločeno, pri čemer je slednji v celoti utemeljen, se kot nepotrebno izkaže odločanje o pritožbi zoper sklep v zvezi z izdano začasno odredbo.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 143, 163, 163/1.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - priznanje novih pravic - invalid II. kategorije - telesna okvara
V obravnavanem primeru ni izkazano bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bilo mogoče tožnico (invalidko II. kategorije) razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti po 1. alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Višja stopnja telesne okvare sama po sebi ne pogojuje razvrstitve v višjo kategorijo invalidnosti, ker poslabšanja telesne okvare glede na definicijo iz 143. člena ZPIZ-1 ni mogoče enačiti s poslabšanjem invalidnosti.
denarna socialna pomoč - izbris iz evidence brezposelnih oseb - brezposelna oseba
Z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb je prišlo do izključitvenega razloga iz 24. člena ZSV, zaradi katerega tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči. Po prvem odstavku te določbe do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Eden izmed takih razlogov pa je tudi neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo (tretja alineja drugega odstavka 24. člena ZSV).
V primeru razdrtja so dopustna pogodbena določila, da ima leasingodajalec zaradi kršitev na strani leasingojemalca pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih diskontiranih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingodajalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080907
ZPP člen 286b. ZDavP-2 člen 95. OZ člen 352, 352/1, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/6.
škoda zaradi kršitev davčne zakonodaje – neupravičena obogatitev – odpoved zahtevkom – zastaranje – pogodba o poravnavi
Ker se obogatitveni zahtevek nanaša na opravljanje storitev po pogodbi o sodelovanju in se je tožeča stranka odpovedala vsem takim zahtevkom (znanim ali neznanim, sedanjim in bodočim), se v pritožbi neuspešno sklicuje na časovni nastanek te terjatve in davčno zakonodajo, ki dopušča povračilni zahtevek.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZDR-1 člen 118. KPPN člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "urednik testov". Zaradi reorganizacije in ekonomskih razlogov je bilo to delovno mesto ukinjeno. Nekatere naloge, ki jih je opravljal tožnik, so prenehale, nekatere pa so bile razporejene na druge delavce. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni podlage za objektivno odgovornost, upoštevaje ustaljeno stališče sodne prakse, da mokra tla sama po sebi niso nevarna stvar. V konkretnem primeru tudi ni podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke za tožnici nastalo škodo. V njegovem ravnanju ni bilo ničesar protipravnega – ploščice (tudi) na mestu zdrsa, tako suhe kot mokre (po dežju), so bile zelo varne tudi za pohodne površine v zdraviliškem kompleksu, zato zavarovanec toženke s tem, ko ni postavil opozorilne table, ograje ali zagotovil (sprotnega) brisanja (od dežja) mokre površine, ni opustil nobenega dolžnega ravnanja. Možni vzrok tožničinega padca je bil tako lahko le v njeni sferi.
Določilo splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po katerem je zavarovalno kritje izključeno v primeru „škode zaradi prevare, utaje ali zatajitve pri zavarovancu, ki posojajo vozila za plačilo“, se nanaša le na tiste zavarovance, ki posojajo vozila za plačilo (rent a car družbe).
Določila splošnih pogojev, da določene nevarnosti niso krite, če je storilec sozavarovana oseba, ni mogoče širiti z uporabo analogije, temveč velja takšna izključitev kritja le za nevarnosti, ki so taksativno naštete.
Tožena stranka zaradi manjše prodaje navijaških artiklov v prodajalni ni ravnala nedopustno, to je v nasprotju s pogodbeno obveznostjo, ki je bila le v njenem prizadevanju po čim večji prodaji, zato terjatev iz naslova povrnitve škode ne obstoji.
SPZ člen 45, 45/1, 45/5, 217, 217/2, 223, 223-2. ZTLR člen 54, 54/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost hoje in vožnje – gozd – priposestvovanje stvarne služnosti – upoštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov – nepravo priposestvovanje služnosti – prenehanje stvarne služnosti – pravdni stroški – nagrada za postopek in narok – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Predmet tožbenega zahtevka je ugotovitev stvarne služnosti hoje in vožnje na toženčevi nepremičnini za potrebe gozdnega zemljišča tožnikov, zato je potrebnost voženj po sporni poti pogojena z gospodarjenjem gozda.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072276
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 243, 254, 254/3, 324, 324/3.
podjemna pogodba – bistvene sestavine pogodbe – določitev plačila – pobotni ugovor – odločitev o pobotnem ugovoru – sodni izvedenec – postavitev novega izvedenca
Odločitev o terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, res ni oblikovana v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP (v 2. točki izreka je odločeno, da se pobotni zahtevek toženca v znesku 2.729,12 EUR zavrne), vendar pa iz izreka jasno izhaja, da je odločeno o terjatvi toženca, ki jo je slednji uveljavljal zaradi pobota, zato gre le za nebistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Za podjemno pogodbo velja, da določitev višine plačila oziroma meril za določitev višine plačila, ni bistvena sestavina podjemne pogodbe, v tem pomenu, da bi morali stranki v podjemni pogodbi to vprašanje urediti. Če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je zaradi negativnih ekonomskih kazalnikov (bistveno slabše poslovanje) sprejela odločitev za izvedbo reorganizacije, racionalizacije in optimizacije poslovanja. Zmanjšala je število izvajalcev na delovnem mestu vzdrževalec v delovni enoti vzdrževanja za enega izvajalca, to je tožnika, ker je ocenila, da se je obseg dela na tem delovnem mestu zmanjšal tako, da je delo tožnika postalo nepotrebno, delovne naloge, ki jih je opravljal tožnik pa je prerazporedila na druge delavce. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.