ZAVAROVANJE TERJATEV – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072273
URS člen 37. OZ člen 134. ZPOmK-1 člen 28, 28/1, 29, 33. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba – zasebna elektronska pošta – prepovedni zahtevek – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – varstvo tajnosti pisem in drugih občil – pravica do komunikacijske zasebnosti – postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence – preiskava poslovnih prostorov – pregled elektronskih naprav
Za uspešno uveljavljanje predloga za izdajo začasne odredbe s prepovednim zahtevkom po 134. členu OZ je potrebno dokazati z veliko verjetnostjo, da je bil storjen poseg v osebnostno pravico.
Fizične osebe imajo pravico do zasebnosti na delovnem mestu, vključno z uporabo elektronske pošte v zasebne namene.
Stališče tožeče stranke, da zadošča že, da posamezni tožnik sporočilo označi kot zasebno elektronsko pošto, ne vzdrži. Za kakšno elektronsko sporočilo gre, je odvisno od njegove vsebine ter okoliščin komuniciranja: od tega kje, kdaj in komu je bilo napisano in poslano. Golo dejstvo, da se nahaja med elektronsko pošto določene osebe, ni dokaz, da gre za zasebno pošto.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072276
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 243, 254, 254/3, 324, 324/3.
podjemna pogodba – bistvene sestavine pogodbe – določitev plačila – pobotni ugovor – odločitev o pobotnem ugovoru – sodni izvedenec – postavitev novega izvedenca
Odločitev o terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, res ni oblikovana v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP (v 2. točki izreka je odločeno, da se pobotni zahtevek toženca v znesku 2.729,12 EUR zavrne), vendar pa iz izreka jasno izhaja, da je odločeno o terjatvi toženca, ki jo je slednji uveljavljal zaradi pobota, zato gre le za nebistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Za podjemno pogodbo velja, da določitev višine plačila oziroma meril za določitev višine plačila, ni bistvena sestavina podjemne pogodbe, v tem pomenu, da bi morali stranki v podjemni pogodbi to vprašanje urediti. Če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Tožeča stranka je bila na pravilnost oblikovanja tožbenega zahtevka ter na manjkajočo trditveno podlago o odločilnih dejstvih opozorjena že v sklepih sodišča prve in druge stopnje, z ugovorom nesklepčnosti pa se je branila tudi tožena stranka. Zato nadaljnje opozarjanje ni bilo potrebno in bi sodišče v nasprotnem primeru poseglo v razpravno načelo in preseglo mejo nepristranskosti.
Tožbeni zahtevek po 61. členu ZD (razveljavitev oporoke) je oblikovalni in ne ugotovitveni.
Ker je moralo biti tožeči stranki že ob sklepanju pogodbe jasno, da lahko najemodajalec oziroma lastnik prostorov, ne glede na to, da je bil najem sicer na načelni ravni dogovorjen za dobo petih let, pogodbo predčasno odpove s trimesečnim odpovednim rokom, je očitek nemoralnosti odpovedi pogodbe, podane v skladu s pogodbenim določilom, neutemeljen.
motenje posesti – posestno varstvo – posest – soposest – korist od uporabe stvari
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri čemer je vsebina takšne posesti predvsem v tem, da posestnik rabi oziroma uživa stvar v skladu z njenim namenom. Uporaba stvari mora biti taka, da ima posestnik od nje določene koristi. Le takšna posest je lahko predmet posestnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0081818
ZPP člen 190, 190/1. OZ člen 6, 6/2, 46, 46/2, 86, 197. ZST-1 člen 32, 32/3.
sporazum o načinu poplačila obveznosti - ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - skrbnost - opravičljiva zmota - prenos terjatve v izterjavo - aktivna legitimacija prvotnega upnika - vrednost spornega predmeta - pravdni stroški
Glede na navedbe tožene stranke (da je bila izvajalka in kot takšna zavezana sama odvesti in plačati DDV) je tožeča stranka s tem, ko je namesto nje plačala DDV, plačala obveznost, ki bi jo bila po zakonu dolžna izpolniti tožena stranka. Tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta dolžan storiti po zakonu, pravico od njega zahtevati povračilo. Sporazum, ki ureja način poplačila takšne obveznosti, tako nikakor ni ničen.
Prenos terjatve v izterjavo pomeni, da se na prejemnika terjatve prenese upravičenje, da v svojem imenu izterja terjatev za prejšnjega upnika. Slednjemu (torej prejšnjemu upniku) terjatev, kot premoženjska pravica, še pripada in jo lahko tudi sam izterja. Aktivna legitimacija tožnika je tako podana, ne glede na posebne določbe, ki veljajo v stečajnih postopkih.
Tudi pri odmeri pravdnih stroškov je treba upoštevati doseženi uspeh pravdnih strank, izhajajoč iz modificiranega tožbenega zahtevka.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079458
URS člen 32, 35, 54. ZPP člen 411, 411/4.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroci – pogoji za izdajo začasne odredbe – selitev v tujino – pravica do družinskega življenja – svoboda gibanja – kolizija ustavnih pravic
Kljub izdani začasni odredbi imata starša odprte vse možnosti, da se sporazumno dogovarjata o bistvenih vprašanjih glede otroka. Izdana začasna odredba varuje otrokove koristi le v primeru, da se starša o selitvi in stikih ne bi mogla dogovoriti.
dokazna ocena – listinski dokaz – javna listina – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo neposrednosti – razveljavitev sodbe – nova glavna obravnava
Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze in vpogledalo tudi listino, ki pa jo je pozabilo oceniti, je načelu neposrednosti zadoščeno in nova glavna obravnava ni potrebna. V takem primeru zadošča, da sodišče prve stopnje v novem sojenju znova izdela odločbo, v kateri oceni tudi dokaze, ki jih je v izpodbijani sodbi spregledalo.
povrnitev škode – kršitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – prekluzija dejstev in dokazov – navajanje novih dejstev in dokazov do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo
Čeprav sta imela tožnika dovolj časa in možnosti, da navedbe podata še pred sprejemom dokaznega sklepa, jima pravice do navajanja novih dejstev in dokazov po sprejetju dokaznega sklepa, pa vse do zaključka prvega naroka – upoštevaje določbo 286. člena ZPP – ni moč odvzeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0079919
OZ člen 82, 82/2, 83, 153, 153/3, 171.
povrnitev škode – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti – zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – razlaga splošnih pogojev – izključitev zavarovalnega kritja – naklepno ravnanje zavarovanca – opustitev nadzora – razlaga spornih določil pogodbe – nejasna pogodbena določila v posebnih primerih – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – tuja nega in pomoč - huda telesna poškodba
Določila Splošnih pogojev, po katerem za naklep šteje tudi ravnanje, ki ga zavarovanec opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico, zaradi česar je izključeno zavarovalno kritje, ni mogoče razlagati tako široko, da bi vključeval tudi opustitev nadzora nad napačnim delom delavca.
Delavec, ki je v skladu z utečeno prakso stopil na izključen rezalni stroj, da bi lažje vpel obdelovanec, namesto da bi o nevarnem položaju obdelovanca obvestil nadrejene in zaprosil za pomoč, je 20 % soprispeval k nastali škodi.
V primeru razdrtja so dopustna pogodbena določila, da ima leasingodajalec zaradi kršitev na strani leasingojemalca pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih diskontiranih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingodajalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - ponavljajoče kršitve
Tožniku se je očitala ponavljajoča kršitev (nespoštovanje navodil pristojne zdravnice in brez odobritve pristojne zdravnice oz. imenovanega zdravnika odpotovanje iz kraja svojega bivanja). V primeru ponavljajočih se kršitev pogodbenih obveznosti rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, dokler te kršitve trajajo. Detektiv je razgovor s tožnikovo osebno zdravnico opravil dne 8. 8. 2012 in tega dne tudi podal poročilo toženi stranki. Zato tožena stranka ni mogla ugotovitvi razloga za izredno odpoved pred prejemom poročila detektiva. Ker je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku dne 4. 9. 2012, je bil spoštovan 30-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi.
Tožnik v času bolniškega staleža izrecne (in tudi ne naknadne) odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivališča ni imel. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 8. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - delovni invalid
V spornem času je bila drugemu tožniku (invalidu III. kategorije) priznana začasna nezmožnost za delo v skrajšanem (4-urnem) delovnem času. Tožnik v tem obdobju ni bil začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0078922
ZNP člen 123, 123/2. ZIZ člen 168, 236. ZZK-1 člen 128, 128/2.
prodaja solastne nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – upravičeni predlagatelj – zemljiškoknjižni podatki
Ker je pritožnica vložila predlog za prodajo stanovanja, je ona tista, ki je dolžna zagotoviti pogoje, da bo prodajo moč izvesti. Eden od teh pogojev pa je, da je lastninska pravica na stanovanju vpisana na ime obeh udeležencev tega postopka. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje upravičeno prav njo napotilo k sprožitvi ustreznega postopka za vpis (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo na stanovanju na ime nasprotnega udeleženca.
ZUPJS člen 13, 14, 15, 16. ZUJF člen 148. ZDoh-2 člen 133.
pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Tožena stranka je pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do pomoči ob rojstvu otroka v predsodnem postopku nepravilno med dohodke tožničine družine upoštevala obresti na denarne depozite pri bankah. Obresti fizične osebe do zneska 1.000,00 EUR se ne morejo všteti v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, ne glede na to, ali obresti izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine in ne glede na leto, na katero se nanašajo navedene obresti (preteklo ali predpreteklo leto).
Tožnica je upravičena do pomoči ob rojstvu otroka, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF (64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu gradbinec (v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil obrazložen razlog, niti priče, ki jih je predlagala tožena stranka, niso vedele povedati razloga za izbiro tožnika). Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nezakonita.
pristojnost – spor o pristojnosti – pravna oseba – gospodarski spor – skupnost lastnikov stanovanj – vrednost spornega predmeta
Ker je tožeča stranka skupnost lastnikov stanovanj, niso izpolnjene predpostavke za obstoj gospodarskega spora po 481. členu ZPP, saj tožeča stranka ni gospodarski subjekt.
Tožnica na spornem prostoru nima nikakršnih materialnopravnih upravičenj, saj ji je bilo s pravnomočno sodbo (kot tedanji solastnici) naloženo, da toženki izroči prostor ter ji izstavi dovolilo za njen vpis v zemljiško knjigo.