Tožnik (policist) je spornega dne, izven svojega delovnega časa, v gostinskem lokalu s točilnega pulta vzel denarnico, last oškodovanca. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077124
ZFPPIPP člen 272, 272/2, 272/3, 278, 278/2, 278/3. ZPP člen 108, 108/5, 313, 313/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka – razveljavitev učinkov pravnega posla – učinek prodaje – prenos blaga – opredelitev predmetov – generična stvar – povračilni zahtevek – vračilo v naravi – denarno nadomestilo – stečajna masa – poprava tožbe – objektivni element izpodbojnosti – izpodbojna domneva – subjektivni element izpodbojnosti – zakonske zamudne obresti – paricijski rok – sodna odločba – poprava vloge – zamuda dolžnika
V tožbenem zahtevku morajo biti stvari, katerih izročitev se zahteva, opredeljene tako, da je nedvomno možna njihova ločitev od drugih istovrstnih stvari, oziroma za generične stvari velja, da jih je treba označiti dovolj konkretno, da ne bo dvomov v morebitni izvršbi.
Primarno pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega je vrnitev prejetega. Šele kadar to ni mogoče, je neupravičeno obogateni dolžan nadomestiti vrednost tistega, kar je prejel.
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079914
ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1, 65/4. ZOFVI člen 57, 57/2, 61. ZPP člen 214, 347, 347/1.
družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini –vzgojno izobraževalne organizacije – lastninjenje srednjih šol in dijaških domov – pravica upravljanja – pravica uporabe – javni zavod – zavod s pravico javnosti – ustanovitelj delovnih organizacij – izstavitev zemljiškoknjižne listine – nesklepčna tožba – napačna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – pritožbena obravnava – trditvena podlaga strank – neprerekano dejstvo
Pravica upravljanja je skup pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z odločanjem o uporabi in razpolaganju z družbenimi sredstvi. Vsebina pravice upravljanja je lahko od primera do primera različna, odvisna od stvari, dane v upravljanje, in od organa, kateremu je dana v upravljanje. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za vzgojno-izobraževalni ustanovi, je imel pravico upravljanja tisti subjekt, ki je nepremičnine uporabljal v izobraževalne namene, odločal o njihovi uporabi, z njimi gospodaril, jih vzdrževal.
Vzgojno-izobraževalne ustanove so se lastninile po določbah ZZ in ZOFVI in ne po ZLNDL.
pasivna legitimacija – predlog za izdajo začasne odredbe – nesklepčen predlog – pristojnost gospodarskega oddelka okrožnega sodišča
Tožeča stranka je tožbo (in predlog za izdajo začasne odredbe) vložila proti toženki kot fizični osebi, iz tožbe pa izhaja, da se dejavnosti, ki jih želi tožeča stranka prepovedati, izvajajo v salonu L., katerega lastnik je družba F. d. o. o., ne pa tožena stranka. Ta je le direktorica in družbenica F. d. o. o. Iz tega sledi, da pasivna legitimacija toženke ni podana. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen. Nesklepčen predlog pa ni utemeljen.
Za odločanje o tistih zahtevkih, ki so podprti s trditvami, iz katerih bi utegnilo izhajati, da svoj tožbeni zahtevek utemeljuje na ZGD-1 (prepoved konkurence), ali ZIL-1 (kršitev patenta ali blagovne znamke), ali morda ZVK; je pristojno okrožno sodišče - gospodarski oddelek.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da predstavlja materialnopravno podlago za presojo obravnavanega primera 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ki v prvem odstavku določa pravico zavoda zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko - sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Gre za regresno upravičenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje v primeru krivde delodajalca za nastanek poškodbe delavca in posledičnih izplačil iz naslova zdravstvenega zavarovanja, zato pritožbene navedbe o nepravičnosti tovrstnega zahtevka niso utemeljene.
javni uslužbenci - neizbira kandidata - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo (204/5 člen ZDR).
individualna izvršba po začetku stečajnega postopka kot dopustna izjema - vodarina - tekoči življenjski stroški - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - odstop od načela koncentracije postopka - osebni stečaj - smiselna uporaba določil, ki veljajo za pravno osebo - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe - splošno načelo enakosti - omejena procesna sposobnost - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot plačilni nalog in izvršilni naslov - neustreznost določb zpp o prekinitvi postopka ob začetku postopka osebnega stečaja
Ker zakonodajalec omogoča samostojno nastopanje stečajnega dolžnika fizične osebe v pravnem prometu tudi po začetku stečajnega postopka, je treba upnikom zagotoviti sodno varstvo za primer, da prevzetih obveznosti stečajni dolžnik prostovoljno ne bi poravnal (23. člen Ustave). Tovrstno sodno varstvo pa bi bilo brez pomena, če upnik ne bi mogel doseči tudi prisilne izvršbe. Gre za v bistvenem enake terjatve, ki bi jih sicer upnik lahko zoper pravno osebo uveljavljal v izvršbi kot izjemo, opredeljeno v 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožnik je po vseh pogodbah o zaposlitvi, ki jih je imel sklenjene s toženo stranko, opravljal enako delo, kljub temu da je imel prvi dve sklenjeni za delovno mesto komisionar, tretjo pa zaradi spremembe sistemizacije za delovno mesto prodajalec. Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal zakoniti razlog za sklepanje delovnega razmerja za določen čas, saj pri prvi pogodbi o zaposlitvi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena, to je „sezonski značaj dela“, ni obstajal celo obdobje, za katerega je bila pogodba sklenjena, ampak zgolj v poletnih mesecih. Tudi naslednji pogodbi o zaposlitvi za določen čas, sklenjeni zaradi povečanega obsega dela, nista bili sklenjeni zakonito, saj je pri toženi stranki obstajala stalna potreba po tožnikovem delu. Ker se šteje, da je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, mu je z iztekom zadnje pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki nezakonito prenehalo delovno razmerje.
OZ člen 346, 355, 355/1, 355/1-6. SZ-1 člen 24, 24/5.
subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške najemnika - terjatev upravnika - zastaralni rok
Omeniti le velja, da pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje glede uporabe enoletnega zastaralnega roka iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. Splošni petletni zastaralni rok, za katerega se zavzema pritožba, se uporablja le, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok (346. člen OZ) - po načelu, da posebno pravilo (lex specialis) nadomesti splošno pravilo (lex generalis). Terjatve upravnika za povračilo obratovalnih stroškov od lastnika stanovanja izpolnjujejo elemente verzijskega zahtevka, za katerega se uporabi splošni zastaralni rok in elemente dejanskega stanu iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, za katerega je potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok. Ker se splošni zastaralni rok uporabi le takrat, ko s posebnimi pravili ni določen krajši zastaralni rok, je v obravnavanem primeru treba uporabiti enoletni zastaralni rok. Dodati še velja, da so terjatve upravnika za obratovalne stroške primerljive s terjatvami iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, zato ni smiselno, da bili lastniki v slabšem položaju, v primeru, ko bi dolgovali plačilo na podlagi petega odstavka 24. člena SZ-1 upravniku (ker bi veljal daljši zastaralni rok), kot takrat, ko plačilo za iste dobrine in storitve dolgujejo neposredno dobavitelju.
ZIZ člen 44a, 44a/3, 287, 287/6, 287/7, 287/8, 294c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/2.
predlog za določitev (drugega) izvršitelja - odstavitev izvršitelja - imenovanje novega izvršitelja
Izbira izvršitelja je izključno prepuščena upniku. Drži sicer, da se tretji odstavek 44.a člena ZIZ nanaša na začetek izvršbe oziroma na predlog za izvršbo, ne pa na primer smrti izvršitelja tekom postopka oziroma na spremembo izvršitelja tekom postopka. Vendar gre po mnenju sodišča druge stopnje za podobno situacijo in znatno bolj primerljivo, kot v primeru razrešitve izvršitelja, ko odločitev, kdo bo v nadaljevanju postopka izvajal javno pooblastilo, ki je bilo s strani prejšnjega izvršitelja zlorabljeno, ne more biti prepuščeno strankam, temveč je določena izrecna pristojnost za določitev izvršitelja prevzemnika predsedniku zbornice izvršiteljev (287. člen ZIZ).
Ustno svetovanje ter posredovanje elektronskih gradiv glede na vsebino 3. člena Pogodbe ustreza pravilni in skrbni izpolnitvi prevzete obveznosti tožeče stranke, saj način izvedbe naročila ni bil natančneje pogodbeno opredeljen niti ni bil predmet zahteve tožene stranke.
Ker so zakonske zamudne obresti objektivna posledica dolžnikove zamude, jih je tožena stranka dolžna plačati po izteku paricijskega roka za plačilo stroškov postopka, odmerjenih s sklepom o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel znova teči z vročitvijo te sodbe pritožbenega sodišča toženi stranki, ne odlaga zapadlosti in začetka teka zakonskih zamudnih obresti, temveč le izpolnitveno obveznost dolžnika, torej izvršljivost obveznosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081337
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121, 121/1, 123. ZPP člen 7.
kršitev blagovne znamke - podobnost med znakoma - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
V luči presoje, kdaj podobnost med primerjanima znakoma že pomeni poseg v blagovno znamko, je potrebno ugotoviti, da mora biti stopnja razlikovalnih elementov obratno sorazmerna s podobnostjo blaga ali storitev, ki se na ta način uveljavljajo na trgu, da bi lahko šteli, da posamezen znak zagotavlja razlikovalni učinek. Ker po trditvah upnika dolžnik nastopa na trgu s povsem istovrstnim produktom kot upnik, morajo biti razlikovalni elementi znaka, ki ga uporablja dolžnik toliko močnejši, da ne bi v luči povprečnega potrošnika ustvarjal zmede glede izvora produkta, ki se pojavi na trgu. Upnik je zatrjeval status ugledne znamke. V takšnem položaju bi dolžnik pri nastopanju na trgu moral zagotoviti še močnejše razlikovalne elemente, ki bi izključevali asociacije na izvor ponujanega istovrstnega produkta pri upniku.
poenostavljena prisilna poravnava – upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – odložitev odločanja o upnikovem predlogu – prekinitev postopka odločanja – pooblaščenec – pravna praznina – smiselna uporaba
Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je prenehanje dolžnika, unovčenje vsega dolžnikovega premoženja in poplačilo upnikov. Namen glavnega postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, pa je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben.
Ker se namena navedenih dveh postopkov med seboj izključujeta, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla glavni stečajni postopek in glavni postopek (poenostavljene) prisilne poravnave.
ZJU člen 96, 96/1. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 5. ZSPJS člen 22.d, 22.e . ZObr člen 100.a, 100.a/2.
dodatek za povečan obseg dela - javni uslužbenci - pristojnost za določanje višine dodatka za povečan obseg dela - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela
Tožnik ni upravičen do dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ker s predstojnikom ni sklenil ustreznega dogovora na podlagi 96. člena ZJU (22.e člena ZSPJS-F) in mu predstojnik ni izdal sklepa o plačilu dodatka za povečan obseg dela za sporno obdobje, v katerem bi navedel višino dodatka in čas izplačevanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081344
OZ člen 274, 275, 418, 1018. SPZ člen 146, 146/4, 148. ZJShemRS člen 2.
pogodba o jamstvu – poroštvo – kreditna pogodba – unovčenje jamstva – maksimalna hipoteka – cesija terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko – prenos hipoteke – subrogacija – ločitvena pravica
Tako pri odstopu terjatve s pogodbo (cesija) kot pri subrogaciji preidejo s terjatvijo na prevzemnika tudi stranske pravice. Razlika med obema načinoma prehoda terjatve na drug pravni subjekt je le v tem, da pri subrogaciji prenos pravic z upnika na izpolnitelja nastopi ex lege z izpolnitvijo tretjega, pri pogodbeni cesiji pa je za prenos pravic potreben pravni posel.
Člen 148 SPZ izrecno določa, da se s prenosom zavarovane terjatve prenese tudi hipoteka, če ni dogovorjeno drugače. Vendar posebna narava maksimalne hipoteke zahteva izjemo od navedenega splošnega pravila, ki je uzakonjena v četrtem odstavku 146. člena SPZ. Maksimalna hipoteka namreč ponavadi varuje vse (obstoječe, bodoče in pogojne) terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena.
prekinitev postopka – reševanje predhodnega vprašanja – nadaljevanje postopka – prenehanje razlogov za prekinitev – stečaj ni postopek
Sodišče lahko kljub temu, da je v sklepu o prekinitvi navedlo, da bo postopek miroval do končne rešitve stečajnega postopka, nadaljuje s postopkom, če spozna, da ni več razlogov za čakanje na zaključek stečajnega postopka.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Delavec je upravičen do plačila po dejanskem delu, tudi če ne izpolnjuje vseh pogojev za zasedbo (zahtevnejšega) delovnega mesta, katerega dela in naloge je opravljal. Zato ni bistveno, da tožnik v določenem obdobju, na katerega se zahtevek za plačilo po dejanskem delu nanaša, še ni imel opravljenega strokovnega izpita, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta tehnik zdravstvene nege.
Tožnik je upravičen do plačila po dejanskem delu v sorazmernem delu, če je zahtevnejša dela opravljal le del delovnega časa.
Tožena stranka kot zdravstvena ustanova objektivno odgovarja za ravnanje svojih delavcev, kar pa ne pomeni, da je za samo škodno dejanje objektivno odgovorna, saj zdravljenja ni mogoče šteti za nevarno dejavnost, ki bi opravičevala uporabo pravil o odgovornosti po načelu vzročnosti. Zdravstvena ustanova tako vselej odgovarja krivdno, pri čemer je razmerje med bolnikom in zdravstveno ustanovo pogodbene narave.
Napotnica mora biti izpolnjena na način, da že iz same njene vsebine izhaja nujnost pregleda oziroma posega in se lahko na tej podlagi opravi osnovno triažiranje – to je določitev vrstnega reda pregledov oziroma posegov glede na njihovo potrebnost oziroma nujnost.
ZZDej ne priznava t.i. terapevtskega privilegija, to je pravice zdravnika, da sam odloči, v kolikšni meri bo bolnika poučil oziroma seznanil z diagnozo ter z riziki, ki jih s seboj prinaša medicinski poseg. Odklonitev pojasnila ima svojo podlago le tedaj, če bi pojasnilo škodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje.
Zdravnikova pojasnjevalna dolžnost je izrednega pomena, ne le v postopku samega zdravljenja, temveč že v postopku pridobivanja dokončne diagnoze na podlagi suma, zaradi katerega je napoten na specialistično obravnavo, saj se le tako lahko zagotovi, da bo pacient nemudoma odreagiral oz. da se pacient seznani o posledicah, če ne bo ravnal po napotilu splošnega zdravnika.
Z možnostjo verjetnosti preživetja sta tožnika dokazala, da je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom je presojalo sodišče, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka. S tem, ko sta tožnika torej dokazala, da bi imel pokojni D. s pravilnim ravnanjem delavke tožene stranke možnost preživetja , je na toženo stranko prešlo dokazno breme, da bi prišlo do škodne posledice, torej D. smrti, kljub temu, če bi delavka tožene stranke ravnala pravilno.
Zdravstvena kartoteka je javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka se je odločila reorganizirati proizvodne funkcije, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja števila skupnovodij v poslovni enoti in do ukinitve delovnih mest „skupinovodja“ v fazi črna montaža in v fazi sestava. Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu „skupinovodja“ v fazi sestava, je postalo njegovo delo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.