prekinitev postopka – reševanje predhodnega vprašanja – nadaljevanje postopka – prenehanje razlogov za prekinitev – stečaj ni postopek
Sodišče lahko kljub temu, da je v sklepu o prekinitvi navedlo, da bo postopek miroval do končne rešitve stečajnega postopka, nadaljuje s postopkom, če spozna, da ni več razlogov za čakanje na zaključek stečajnega postopka.
Ustno svetovanje ter posredovanje elektronskih gradiv glede na vsebino 3. člena Pogodbe ustreza pravilni in skrbni izpolnitvi prevzete obveznosti tožeče stranke, saj način izvedbe naročila ni bil natančneje pogodbeno opredeljen niti ni bil predmet zahteve tožene stranke.
Ker so zakonske zamudne obresti objektivna posledica dolžnikove zamude, jih je tožena stranka dolžna plačati po izteku paricijskega roka za plačilo stroškov postopka, odmerjenih s sklepom o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel znova teči z vročitvijo te sodbe pritožbenega sodišča toženi stranki, ne odlaga zapadlosti in začetka teka zakonskih zamudnih obresti, temveč le izpolnitveno obveznost dolžnika, torej izvršljivost obveznosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081337
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121, 121/1, 123. ZPP člen 7.
kršitev blagovne znamke - podobnost med znakoma - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
V luči presoje, kdaj podobnost med primerjanima znakoma že pomeni poseg v blagovno znamko, je potrebno ugotoviti, da mora biti stopnja razlikovalnih elementov obratno sorazmerna s podobnostjo blaga ali storitev, ki se na ta način uveljavljajo na trgu, da bi lahko šteli, da posamezen znak zagotavlja razlikovalni učinek. Ker po trditvah upnika dolžnik nastopa na trgu s povsem istovrstnim produktom kot upnik, morajo biti razlikovalni elementi znaka, ki ga uporablja dolžnik toliko močnejši, da ne bi v luči povprečnega potrošnika ustvarjal zmede glede izvora produkta, ki se pojavi na trgu. Upnik je zatrjeval status ugledne znamke. V takšnem položaju bi dolžnik pri nastopanju na trgu moral zagotoviti še močnejše razlikovalne elemente, ki bi izključevali asociacije na izvor ponujanega istovrstnega produkta pri upniku.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Delavec je upravičen do plačila po dejanskem delu, tudi če ne izpolnjuje vseh pogojev za zasedbo (zahtevnejšega) delovnega mesta, katerega dela in naloge je opravljal. Zato ni bistveno, da tožnik v določenem obdobju, na katerega se zahtevek za plačilo po dejanskem delu nanaša, še ni imel opravljenega strokovnega izpita, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta tehnik zdravstvene nege.
Tožnik je upravičen do plačila po dejanskem delu v sorazmernem delu, če je zahtevnejša dela opravljal le del delovnega časa.
ZIZ člen 44a, 44a/3, 287, 287/6, 287/7, 287/8, 294c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/2.
predlog za določitev (drugega) izvršitelja - odstavitev izvršitelja - imenovanje novega izvršitelja
Izbira izvršitelja je izključno prepuščena upniku. Drži sicer, da se tretji odstavek 44.a člena ZIZ nanaša na začetek izvršbe oziroma na predlog za izvršbo, ne pa na primer smrti izvršitelja tekom postopka oziroma na spremembo izvršitelja tekom postopka. Vendar gre po mnenju sodišča druge stopnje za podobno situacijo in znatno bolj primerljivo, kot v primeru razrešitve izvršitelja, ko odločitev, kdo bo v nadaljevanju postopka izvajal javno pooblastilo, ki je bilo s strani prejšnjega izvršitelja zlorabljeno, ne more biti prepuščeno strankam, temveč je določena izrecna pristojnost za določitev izvršitelja prevzemnika predsedniku zbornice izvršiteljev (287. člen ZIZ).
Tožnik (policist) je spornega dne, izven svojega delovnega časa, v gostinskem lokalu s točilnega pulta vzel denarnico, last oškodovanca. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 244, 244/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 50, 50/1, 50/1-3.
dokazovanje z izvedencem – prepustitev naloge izvedenca – pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade – nagrada izvedenca – materialni stroški
Za predlagano plačilo podjetju, kateremu je izvedenka prepustila nalogo, ki ji jo je zaupalo sodišče, ni pravne podlage, saj izvedensko delo lahko opravi le izvedenec, ki ga v postopku določi sodišče.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012733
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek
Do poškodbe je prišlo, ko je tožnik skupaj s sodelavcem prestavljal grede za sidranje zagatnic. Tožnik je vpel zagatnico z verigo skladno z načinom dela pri toženi stranki. Pri prenosu zagatnice (zagatne stene) s strojem se je veriga odpela, skoraj tono težka zagatna stena, ki jo je tožnik držal z roko, pa mu je padla na nogo. Opravljanje dela v delovnem območju stroja, s katerimi se prenašajo težka bremena, je nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno nevarno dejavnostjo ukvarja (150. čl. OZ). Tožnik se je pri svojem delu gibal v območju stroja, ki je prenašal tono težko traverzo (zagatno steno), pri takšnem delu pa je ob povprečni pazljivosti nevarnost za poškodbe bistveno večja od običajne, zato je delo, ki ga je tožnik opravljal, šteti za nevarno dejavnost. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil tožnik teoretično seznanjen s tem, kako se na splošno dvigajo bremena, da je poznal prostor, da je bil pri pripenjanju zagatnic samostojen ter poučen, da mora stati čim dlje od dvignjenega bremena ter da tožnik ni bil dovolj pozoren oz. previden, ne dajejo podlage za zaključek, da je podan tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo nobenih konkretnih kršitev tožnika (kaj konkretno je tožnik zaradi premajhne pozornosti napravil narobe), ki bi bile lahko podlaga za zaključek, da je tožnik prispeval k škodnemu dogodku. Ker tega pravočasno nista konkretizirali niti toženi stranki, je zaključiti, da tožnikov soprispevek k navedeni nezgodi ni podan.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 40, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97.b, 97.b/4. ZDR člen 147, 149, 149/1.
dodatek za izmensko delo - javni uslužbenci - dodatek za delo ponoči - „ruski turnus“ - neenakomerno razporejen delovni čas - nočno delo
Tožnik (vojak) je delal v t.i. „ruskem turnusu“ oziroma izmeni (delo je opravljal 12 ur, nato počival 24 ur, nato delal ponoči 12 ur, temu pa je sledil 48 urni počitek). Ruski turnus po svoji naravi pomeni neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu namreč delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka delavec nujno pride do situacije, da dela le tri dni v tednu. Tožnik bi bil torej upravičen do dodatka za delo v neenakomernem delovnem času, če ne bi določba četrtega odstavka 97.b člena ZObr izrecno določala, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Zato tožniku za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 %.
Kot nočno delo se po določbi prvega odstavka 149. člena ZDR šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila z razporedom določena nočna izmena, je tožnik upravičen do plačila še ene vtoževane ure, torej do 6. ure zjutraj, saj mu je tožena stranka neutemeljeno, brez upoštevanja drugega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, priznavala dodatek za nočno delo v višini 30 % le v smislu določbe prvega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR; torej za 7 ur, in ne za osem ur.
obnova postopka – predpostavke – pravočasnost predloga za obnovo postopka – začetek teka roka – stroški postopka – nagrada za postopek o predlogu za obnovo postopka
Za začetek teka roka je pomembno, kdaj bi stranka lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nova dokazila, ne pa kdaj je ta nova dokazila pridobila, da bi jih predložila sodišču.
Tarifna številka 3220 ZOdvT se nanaša na postopek z rednim pravnim sredstvom, ki v konkretnem primeru, v katerem se obravnava izredno pravno sredstvo, ni uporabljiva.
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 40, 40/1, 41, 41/1. SPZ člen 27, 28, 43.
izvršba na nepremičnino - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - priposestvovanje lastninske pravice
Določbo petega odstavka 168. člena ZIZ je treba razlagati tako, da pride v poštev le za primere, ko listina, primerna za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, že obstaja. Interpretacija, da je peti odstavek 168. člena ZIZ podlaga tudi za tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta dolžnika predmetno nepremičnino priposestvovala, bi nedovoljeno širila smisel tega zakonskega določila.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe
Tožnice so pravico uporabe izgubile, ker jim je bilo sporno zemljišče dejansko odvzeto že pred uveljavitvijo ZLNDL. Na podlagi Pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča z dne 30.11.1989 sta namreč ta del nepremičnine kupila in prevzela v posest toženca.
poenostavljena prisilna poravnava – upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – odložitev odločanja o upnikovem predlogu – prekinitev postopka odločanja – pooblaščenec – pravna praznina – smiselna uporaba
Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je prenehanje dolžnika, unovčenje vsega dolžnikovega premoženja in poplačilo upnikov. Namen glavnega postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, pa je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben.
Ker se namena navedenih dveh postopkov med seboj izključujeta, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla glavni stečajni postopek in glavni postopek (poenostavljene) prisilne poravnave.
izvršljivost sodne odločbe pri odobritvi pravnega posla
Za primer, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodna odločba, s katero je predkupni upravičenec iztožil sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižne listine, je za veljavnost pravnega posla tako določena naknadna odobritev upravne enote, pri čemer rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodne odločbe. Za izvršitev predmetnega izvršilnega naslova je v skladu s kogentnimi predpisi potrebna odobritev pristojne upravne enote. Nasprotno pomeni obid odobritvenega postopka pred pristojno upravno enoto, kateri je pridržana pristojnost za odločanje o tem.
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079914
ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1, 65/4. ZOFVI člen 57, 57/2, 61. ZPP člen 214, 347, 347/1.
družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini –vzgojno izobraževalne organizacije – lastninjenje srednjih šol in dijaških domov – pravica upravljanja – pravica uporabe – javni zavod – zavod s pravico javnosti – ustanovitelj delovnih organizacij – izstavitev zemljiškoknjižne listine – nesklepčna tožba – napačna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – pritožbena obravnava – trditvena podlaga strank – neprerekano dejstvo
Pravica upravljanja je skup pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z odločanjem o uporabi in razpolaganju z družbenimi sredstvi. Vsebina pravice upravljanja je lahko od primera do primera različna, odvisna od stvari, dane v upravljanje, in od organa, kateremu je dana v upravljanje. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za vzgojno-izobraževalni ustanovi, je imel pravico upravljanja tisti subjekt, ki je nepremičnine uporabljal v izobraževalne namene, odločal o njihovi uporabi, z njimi gospodaril, jih vzdrževal.
Vzgojno-izobraževalne ustanove so se lastninile po določbah ZZ in ZOFVI in ne po ZLNDL.
javni uslužbenci - neizbira kandidata - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo (204/5 člen ZDR).
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da predstavlja materialnopravno podlago za presojo obravnavanega primera 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ki v prvem odstavku določa pravico zavoda zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko - sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Gre za regresno upravičenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje v primeru krivde delodajalca za nastanek poškodbe delavca in posledičnih izplačil iz naslova zdravstvenega zavarovanja, zato pritožbene navedbe o nepravičnosti tovrstnega zahtevka niso utemeljene.
ZIZ člen 62, 62/2, 62/4, 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-3, 76. ZPP člen 139, 139/3, 325, 328, 332, 343, 343/4.
izvršba na podlagi verodostojne listine – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – ustavitev izvršbe – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – popravni sklep – dopolnilni sklep – vročanje – vročanje na registriranem naslovu – vročanje na naslovu stavbe, ki ne obstaja – porušena stavba – nasprotna izvršba pogoji za nasprotno izvršbo
Razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj je posledica ustavitve izvršbe po uradni dolžnosti in ne sáme razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
Osnovni namen vročanja je v tem, da se naslovljenec seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča oziroma nasprotne stranke, ter se mu s tem zagotovi uresničevanje pravice do izjave. Temu pa z vročanjem na naslovu stavbe, ki ne obstaja, ni mogoče zadostiti.
Razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne upravičuje vložitve predloga za nasprotno izvršbo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012810
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 135, 179. ZVZD člen 23.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri spravljanju rezervne gume s podesta tovornjaka. Obe pravdni stranki sta za tožnikovo nesrečo pri delu soodgovorni. Tožena stranka je kršila 23. člen ZVZD, saj tožnika ni seznanila z navodili proizvajalca tovornjaka o pravilni menjavi gume. Tožnika je poslala na delo na podest z gladko obrobo, ki je bila odločilna za njegov zdrs. Tožnik bi moral in mogel vedeti, da je obroba gladka in ni namenjena hoji. Šlo je le za 5 cm široko obrobo, zato bi se tožnik, ob pazljivosti povprečnega človeka, poškodbi lahko izognil. Tožnik je stopil preblizu roba podesta in s svojim nepazljivim ravnanjem prispeval k nastanku škode v višini 50 %.