ZPP člen 244, 244/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 50, 50/1, 50/1-3.
dokazovanje z izvedencem – prepustitev naloge izvedenca – pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade – nagrada izvedenca – materialni stroški
Za predlagano plačilo podjetju, kateremu je izvedenka prepustila nalogo, ki ji jo je zaupalo sodišče, ni pravne podlage, saj izvedensko delo lahko opravi le izvedenec, ki ga v postopku določi sodišče.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da predstavlja materialnopravno podlago za presojo obravnavanega primera 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ki v prvem odstavku določa pravico zavoda zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko - sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Gre za regresno upravičenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje v primeru krivde delodajalca za nastanek poškodbe delavca in posledičnih izplačil iz naslova zdravstvenega zavarovanja, zato pritožbene navedbe o nepravičnosti tovrstnega zahtevka niso utemeljene.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe
Tožnice so pravico uporabe izgubile, ker jim je bilo sporno zemljišče dejansko odvzeto že pred uveljavitvijo ZLNDL. Na podlagi Pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča z dne 30.11.1989 sta namreč ta del nepremičnine kupila in prevzela v posest toženca.
Ustno svetovanje ter posredovanje elektronskih gradiv glede na vsebino 3. člena Pogodbe ustreza pravilni in skrbni izpolnitvi prevzete obveznosti tožeče stranke, saj način izvedbe naročila ni bil natančneje pogodbeno opredeljen niti ni bil predmet zahteve tožene stranke.
Ker so zakonske zamudne obresti objektivna posledica dolžnikove zamude, jih je tožena stranka dolžna plačati po izteku paricijskega roka za plačilo stroškov postopka, odmerjenih s sklepom o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel znova teči z vročitvijo te sodbe pritožbenega sodišča toženi stranki, ne odlaga zapadlosti in začetka teka zakonskih zamudnih obresti, temveč le izpolnitveno obveznost dolžnika, torej izvršljivost obveznosti.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Delavec je upravičen do plačila po dejanskem delu, tudi če ne izpolnjuje vseh pogojev za zasedbo (zahtevnejšega) delovnega mesta, katerega dela in naloge je opravljal. Zato ni bistveno, da tožnik v določenem obdobju, na katerega se zahtevek za plačilo po dejanskem delu nanaša, še ni imel opravljenega strokovnega izpita, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta tehnik zdravstvene nege.
Tožnik je upravičen do plačila po dejanskem delu v sorazmernem delu, če je zahtevnejša dela opravljal le del delovnega časa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081344
OZ člen 274, 275, 418, 1018. SPZ člen 146, 146/4, 148. ZJShemRS člen 2.
pogodba o jamstvu – poroštvo – kreditna pogodba – unovčenje jamstva – maksimalna hipoteka – cesija terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko – prenos hipoteke – subrogacija – ločitvena pravica
Tako pri odstopu terjatve s pogodbo (cesija) kot pri subrogaciji preidejo s terjatvijo na prevzemnika tudi stranske pravice. Razlika med obema načinoma prehoda terjatve na drug pravni subjekt je le v tem, da pri subrogaciji prenos pravic z upnika na izpolnitelja nastopi ex lege z izpolnitvijo tretjega, pri pogodbeni cesiji pa je za prenos pravic potreben pravni posel.
Člen 148 SPZ izrecno določa, da se s prenosom zavarovane terjatve prenese tudi hipoteka, če ni dogovorjeno drugače. Vendar posebna narava maksimalne hipoteke zahteva izjemo od navedenega splošnega pravila, ki je uzakonjena v četrtem odstavku 146. člena SPZ. Maksimalna hipoteka namreč ponavadi varuje vse (obstoječe, bodoče in pogojne) terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena.
Tožnik (policist) je spornega dne, izven svojega delovnega časa, v gostinskem lokalu s točilnega pulta vzel denarnico, last oškodovanca. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 40, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97.b, 97.b/4. ZDR člen 147, 149, 149/1.
dodatek za izmensko delo - javni uslužbenci - dodatek za delo ponoči - „ruski turnus“ - neenakomerno razporejen delovni čas - nočno delo
Tožnik (vojak) je delal v t.i. „ruskem turnusu“ oziroma izmeni (delo je opravljal 12 ur, nato počival 24 ur, nato delal ponoči 12 ur, temu pa je sledil 48 urni počitek). Ruski turnus po svoji naravi pomeni neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu namreč delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka delavec nujno pride do situacije, da dela le tri dni v tednu. Tožnik bi bil torej upravičen do dodatka za delo v neenakomernem delovnem času, če ne bi določba četrtega odstavka 97.b člena ZObr izrecno določala, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Zato tožniku za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 %.
Kot nočno delo se po določbi prvega odstavka 149. člena ZDR šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila z razporedom določena nočna izmena, je tožnik upravičen do plačila še ene vtoževane ure, torej do 6. ure zjutraj, saj mu je tožena stranka neutemeljeno, brez upoštevanja drugega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, priznavala dodatek za nočno delo v višini 30 % le v smislu določbe prvega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR; torej za 7 ur, in ne za osem ur.
prekinitev postopka – reševanje predhodnega vprašanja – nadaljevanje postopka – prenehanje razlogov za prekinitev – stečaj ni postopek
Sodišče lahko kljub temu, da je v sklepu o prekinitvi navedlo, da bo postopek miroval do končne rešitve stečajnega postopka, nadaljuje s postopkom, če spozna, da ni več razlogov za čakanje na zaključek stečajnega postopka.
pasivna legitimacija – predlog za izdajo začasne odredbe – nesklepčen predlog – pristojnost gospodarskega oddelka okrožnega sodišča
Tožeča stranka je tožbo (in predlog za izdajo začasne odredbe) vložila proti toženki kot fizični osebi, iz tožbe pa izhaja, da se dejavnosti, ki jih želi tožeča stranka prepovedati, izvajajo v salonu L., katerega lastnik je družba F. d. o. o., ne pa tožena stranka. Ta je le direktorica in družbenica F. d. o. o. Iz tega sledi, da pasivna legitimacija toženke ni podana. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen. Nesklepčen predlog pa ni utemeljen.
Za odločanje o tistih zahtevkih, ki so podprti s trditvami, iz katerih bi utegnilo izhajati, da svoj tožbeni zahtevek utemeljuje na ZGD-1 (prepoved konkurence), ali ZIL-1 (kršitev patenta ali blagovne znamke), ali morda ZVK; je pristojno okrožno sodišče - gospodarski oddelek.
individualna izvršba po začetku stečajnega postopka kot dopustna izjema - vodarina - tekoči življenjski stroški - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - odstop od načela koncentracije postopka - osebni stečaj - smiselna uporaba določil, ki veljajo za pravno osebo - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe - splošno načelo enakosti - omejena procesna sposobnost - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot plačilni nalog in izvršilni naslov - neustreznost določb zpp o prekinitvi postopka ob začetku postopka osebnega stečaja
Ker zakonodajalec omogoča samostojno nastopanje stečajnega dolžnika fizične osebe v pravnem prometu tudi po začetku stečajnega postopka, je treba upnikom zagotoviti sodno varstvo za primer, da prevzetih obveznosti stečajni dolžnik prostovoljno ne bi poravnal (23. člen Ustave). Tovrstno sodno varstvo pa bi bilo brez pomena, če upnik ne bi mogel doseči tudi prisilne izvršbe. Gre za v bistvenem enake terjatve, ki bi jih sicer upnik lahko zoper pravno osebo uveljavljal v izvršbi kot izjemo, opredeljeno v 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
OZ člen 346, 355, 355/1, 355/1-6. SZ-1 člen 24, 24/5.
subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške najemnika - terjatev upravnika - zastaralni rok
Omeniti le velja, da pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje glede uporabe enoletnega zastaralnega roka iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. Splošni petletni zastaralni rok, za katerega se zavzema pritožba, se uporablja le, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok (346. člen OZ) - po načelu, da posebno pravilo (lex specialis) nadomesti splošno pravilo (lex generalis). Terjatve upravnika za povračilo obratovalnih stroškov od lastnika stanovanja izpolnjujejo elemente verzijskega zahtevka, za katerega se uporabi splošni zastaralni rok in elemente dejanskega stanu iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, za katerega je potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok. Ker se splošni zastaralni rok uporabi le takrat, ko s posebnimi pravili ni določen krajši zastaralni rok, je v obravnavanem primeru treba uporabiti enoletni zastaralni rok. Dodati še velja, da so terjatve upravnika za obratovalne stroške primerljive s terjatvami iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, zato ni smiselno, da bili lastniki v slabšem položaju, v primeru, ko bi dolgovali plačilo na podlagi petega odstavka 24. člena SZ-1 upravniku (ker bi veljal daljši zastaralni rok), kot takrat, ko plačilo za iste dobrine in storitve dolgujejo neposredno dobavitelju.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077124
ZFPPIPP člen 272, 272/2, 272/3, 278, 278/2, 278/3. ZPP člen 108, 108/5, 313, 313/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka – razveljavitev učinkov pravnega posla – učinek prodaje – prenos blaga – opredelitev predmetov – generična stvar – povračilni zahtevek – vračilo v naravi – denarno nadomestilo – stečajna masa – poprava tožbe – objektivni element izpodbojnosti – izpodbojna domneva – subjektivni element izpodbojnosti – zakonske zamudne obresti – paricijski rok – sodna odločba – poprava vloge – zamuda dolžnika
V tožbenem zahtevku morajo biti stvari, katerih izročitev se zahteva, opredeljene tako, da je nedvomno možna njihova ločitev od drugih istovrstnih stvari, oziroma za generične stvari velja, da jih je treba označiti dovolj konkretno, da ne bo dvomov v morebitni izvršbi.
Primarno pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega je vrnitev prejetega. Šele kadar to ni mogoče, je neupravičeno obogateni dolžan nadomestiti vrednost tistega, kar je prejel.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081337
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121, 121/1, 123. ZPP člen 7.
kršitev blagovne znamke - podobnost med znakoma - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
V luči presoje, kdaj podobnost med primerjanima znakoma že pomeni poseg v blagovno znamko, je potrebno ugotoviti, da mora biti stopnja razlikovalnih elementov obratno sorazmerna s podobnostjo blaga ali storitev, ki se na ta način uveljavljajo na trgu, da bi lahko šteli, da posamezen znak zagotavlja razlikovalni učinek. Ker po trditvah upnika dolžnik nastopa na trgu s povsem istovrstnim produktom kot upnik, morajo biti razlikovalni elementi znaka, ki ga uporablja dolžnik toliko močnejši, da ne bi v luči povprečnega potrošnika ustvarjal zmede glede izvora produkta, ki se pojavi na trgu. Upnik je zatrjeval status ugledne znamke. V takšnem položaju bi dolžnik pri nastopanju na trgu moral zagotoviti še močnejše razlikovalne elemente, ki bi izključevali asociacije na izvor ponujanega istovrstnega produkta pri upniku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožnik je po vseh pogodbah o zaposlitvi, ki jih je imel sklenjene s toženo stranko, opravljal enako delo, kljub temu da je imel prvi dve sklenjeni za delovno mesto komisionar, tretjo pa zaradi spremembe sistemizacije za delovno mesto prodajalec. Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal zakoniti razlog za sklepanje delovnega razmerja za določen čas, saj pri prvi pogodbi o zaposlitvi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena, to je „sezonski značaj dela“, ni obstajal celo obdobje, za katerega je bila pogodba sklenjena, ampak zgolj v poletnih mesecih. Tudi naslednji pogodbi o zaposlitvi za določen čas, sklenjeni zaradi povečanega obsega dela, nista bili sklenjeni zakonito, saj je pri toženi stranki obstajala stalna potreba po tožnikovem delu. Ker se šteje, da je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, mu je z iztekom zadnje pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki nezakonito prenehalo delovno razmerje.
poenostavljena prisilna poravnava – upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – odložitev odločanja o upnikovem predlogu – prekinitev postopka odločanja – pooblaščenec – pravna praznina – smiselna uporaba
Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je prenehanje dolžnika, unovčenje vsega dolžnikovega premoženja in poplačilo upnikov. Namen glavnega postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, pa je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben.
Ker se namena navedenih dveh postopkov med seboj izključujeta, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla glavni stečajni postopek in glavni postopek (poenostavljene) prisilne poravnave.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012733
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek
Do poškodbe je prišlo, ko je tožnik skupaj s sodelavcem prestavljal grede za sidranje zagatnic. Tožnik je vpel zagatnico z verigo skladno z načinom dela pri toženi stranki. Pri prenosu zagatnice (zagatne stene) s strojem se je veriga odpela, skoraj tono težka zagatna stena, ki jo je tožnik držal z roko, pa mu je padla na nogo. Opravljanje dela v delovnem območju stroja, s katerimi se prenašajo težka bremena, je nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno nevarno dejavnostjo ukvarja (150. čl. OZ). Tožnik se je pri svojem delu gibal v območju stroja, ki je prenašal tono težko traverzo (zagatno steno), pri takšnem delu pa je ob povprečni pazljivosti nevarnost za poškodbe bistveno večja od običajne, zato je delo, ki ga je tožnik opravljal, šteti za nevarno dejavnost. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil tožnik teoretično seznanjen s tem, kako se na splošno dvigajo bremena, da je poznal prostor, da je bil pri pripenjanju zagatnic samostojen ter poučen, da mora stati čim dlje od dvignjenega bremena ter da tožnik ni bil dovolj pozoren oz. previden, ne dajejo podlage za zaključek, da je podan tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo nobenih konkretnih kršitev tožnika (kaj konkretno je tožnik zaradi premajhne pozornosti napravil narobe), ki bi bile lahko podlaga za zaključek, da je tožnik prispeval k škodnemu dogodku. Ker tega pravočasno nista konkretizirali niti toženi stranki, je zaključiti, da tožnikov soprispevek k navedeni nezgodi ni podan.
invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti. Pri njem ni mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo in s tem prve kategorije invalidnosti v smislu 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, kot podlage za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine po 67. členu ZPIZ-1, za kar se zavzema pritožba.
Kot periodični dohodek zavezanca za plačilo sodne takse je ob smiselni uporabi predpisov o socialnem varstvu potrebno upoštevati le plačo po neto principu, ne pa tudi nadomestil za potne stroške in stroške prehrane.