ZST člen 13, 13/3.ZPP člen 168, 169.ZUS-1 člen 76, 82, 82/1.
oprostitev plačila – dokazno breme
Stranka, ki uveljavlja oprostitev plačila sodnih taks mora dokazati obstoj pogojev iz 13. člena ZST in dokazila predložiti najpozneje v roku, ki ji ga naknadno da prvostopenjsko sodišče. Prvostopenjsko sodišče o oprostitvi odloča na podlagi dokumentacije, ki jo predloži prosilec.
Če taksni zavezanec tudi po opominu ne plača dolžne takse v roku iz 26. člena ZST, sodišče v skladu z 29. členom ZST obvesti pristojni davčni urad, naj takso prisilno izterja ter mu naloži plačilo še 50% pribitka nanjo.
ZST člen 4, 27, 27/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/1.ZPP člen 154, 154/1, 155, 365.ZUE člen 13, 13/1.
sodna taksa za revizijo
Za vloge se plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost. Vendar to velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z ZST-UPB1 sodna taksa predpisana, kar pa za revizijo v upravnem sporu ne velja.
ZST člen 3, 3/1, 4, 9, 26, 26/4.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/1.ZPP člen 154, 154/1, 155, 365.ZUE člen 13, 13/1.
odločba o odmeri sodnih taks - zastaranje
Izpodbijani sklep o odmeri sodne takse je bil izdan v času, ko je že nastopilo absolutno zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse. Zato ga je pritožbeno sodišče spremenilo in določilo, da se taksa ne odmeri.
sodne takse – zastaranje izterjave – relativni rok – absolutni rok
Taksna obveznost za tožbo je nastala 24.6.2004, ko je tožnik vložil tožbo. Nalog – opomin za plačilo sodne takse je bil izdan 29.6.2004. Po vložitvi zahteve za odmero sodne takse je sodišče prve stopnje 23.7.2004 izdalo izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena 17.8.2004. Relativno zastaranje je tako pričelo teči dne 1.1.2005 ter je nastopilo 1.1.2007, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse.
sodne takse – zastaranje izterjave – relativni rok
Taksna obveznost za sodbo je nastala 27.12.2004, ko je bila sodba vročena tožniku. Po vložitvi zahteve za odmero sodne takse je sodišče prve stopnje 1.2.2005 izdalo izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena 9.2.2005. Relativno zastaranje je tako pričelo teči 1.1.2006 ter je nastopilo 1.1.2008, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse.
taksa za revizijo – pritožba zoper sklep o izterjavi
Ni sporno, da gre pri reviziji, ki jo je uvedel novi ZUS-1, za vlogo ter da se za vloge plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost. Vendar slednje velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z ZST sodna taksa predpisana. Za revizijo v upravnem sporu pa navedeni zakon takse ne predpisuje.
odmera sodne takse – zastaranje – pravni interes za pritožbo
Ker zaradi zastaranja plačila sodne takse ni več mogoče zahtevati in sodne takse tudi ni več mogoče prisilno izterjati, tožnik nima več pravno varovanega interesa, da izdano odločbo izpodbija.
Tožeča stranka pred odločanjem prvostopenjskega sodišča ni predložila vseh potrebnih listin. Listine, priložene pritožbi, bi pritožbeno sodišče upoštevalo le, če bi tožeča stranka izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca postopka na prvi stopnji.
Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo treba plačati sodno takso, zato se tožeče stranke plačila sodne takse za pritožbo ne da oprostiti za nazaj.
V primerih, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazila o plačilu takse (to je zavezanec storil šele v pritožbenem postopku), se po določbah 3. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena ZST izterja le kazenska taksa. Če iz potrdila izhaja, da je bila taksa plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa v višini 10%.
ZST člen 4, 7, 7/5, 29, 30, 32, 32.a, 34.ZUS-1 člen 76, 82.
sodne takse – kazenska taksa
Taksni zavezanec ni plačal takse za sodbo in predlog za obnovo postopka po nalogu oziroma opominu v 15-dnevnem roku, zato je sodišče pravilno odločilo, da mora poleg neplačane takse za sodbo in predlog za obnovo postopka plačati še 50% pribitka kot kazensko takso in naročilo banki, da s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenese dolžni znesek na vplačilni račun sodnih taks.
Taksna zavezanka ni plačala takse za tožbo po opominu. Taksna obveznost za tožbo nastane z vložitvijo tožbe in takrat bi tožnica morala takso tudi plačati, da bi se izognila taksi za opomin.
S pritožbenimi navedbami, da ni zmožna plačati sodne takse, tožeča stranka izpodbijanemu sklepu niti ne očita kakšne nepravilnosti ali nezakonitosti. Navedene okoliščine so lahko le razlog za taksno oprostitev, kar pa ni predmet tega postopka.
Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo potrebno plačati sodno takso, zato se ne oprosti plačila sodne takse.
V skladu s 3. odstavkom 3. člena Zakona o sodnih taksah je obveznost nerazdelna, če mora po tem zakonu dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, zato lahko prvostopenjsko sodišče terja takso od kateregakoli taksnega zavezanca v celoti in je sklep, ki se v izreku nanaša samo na drugotožečo stranko, v uvodu pa nista navedeni obe tožeči stranki, pravilen.
oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti
Na odločitev o neizpolnjevanju pogojev za oprostitev sodnih taks ne vplivajo navedbe, da so ob odtegljajih, temelječih na sodni prepovedi, njegovi prejemki nižji od zneska po ZZOD.
Pisanja v upravnem sporu se vročajo pooblaščencu stranke, kadar ga le-ta ima. Povratnica v spisu dokazuje, da so bili taksni opomini vročeni pooblaščencu tožeče stranke, zato je treba šteti, da je stranka opomin prejela.
Ker tožnik sodne takse ob vložitvi tožbe ni plačal, kar v zadevi ni sporno, ampak je takso za tožbo plačal šele po prejetem opominu, je skladno z določbami ZST dolžan plačati sodno takso tudi za opomin.