V skladu z določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1 je pritožba zoper sodbo dopustna le, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona.
V 169. členu ZPP, ki se primerno uporablja v upravnem sporu, je v 6. odstavku izrecno določeno, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ni pritožbe.
ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – zahteva za odmero sodnih taks – sodna taksa za tožbo – sodna taksa za opomin
Ker je tožnik ugovarjal nalogu za plačilo takse za tožbo in opomin, je sodišče pravilno ravnalo, ko je njeno vlogo štelo za zahtevo za odmero sodne takse.
Zahtevi za oprostitev plačila sodnih taks je treba predložiti dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev. Če jih stranka ne predloži, takšna vloga ni formalno nepopolna, zato stranke ni potrebno pozivati na njeno dopolnitev, temveč je potrebno vlogo obravnavati po vsebini.
Za nično ni mogoče izreči odločbe, ki ni bila izdana in ki zaradi neizdaje ni začela pravno učinkovati. Odločba pa se šteje za izdano z dnem vročitve stranki. Ker je izterjava sodnih taks zastarala, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče tožnika ni oprostilo plačila sodnih taks, zato se taka pritožba kot nedovoljena zavrže.
ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – zahteva za odmero sodnih taks
Ker je tožnica ugovarjala nalogu za plačilo takse za tožbo in opomin, je sodišče pravilno ravnalo, ko je njeno vlogo štelo za zahtevo za odmero sodne takse.
sodne takse - absolutno zastaranje – pravni interes za pritožbo
Ker je taksna obveznost za tožbo nastala dne 28.10.2003, ko je bila tožba poslana priporočeno po pošti, je nastopilo absolutno zastaranje s pretekom dne 28.10.2007.
Glede na to, da se z vsemi obravnavanimi pritožbami (ki vsebujejo iste pritožbene razloge) izpodbijajo sklepi, ki so bili izdani na isti pravni podlagi in ob podobnem dejanskem stanju, ter glede na to, da sta v vseh primerih stranki spora isti, je Vrhovno sodišče pritožbene postopke združilo v skupno obravnavanje.
Ker taksni zavezanec v določenem roku ni plačal takse, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da mora poleg neplačane takse plačati še 50% pribitka kot kazensko takso.
Ker je tožnik prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložil po opravljenih procesnih dejanjih, za katera je potrebno takso plačati, ga ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks.
ZST člen 4, 5, 13, 14.ZUS-1 člen 36, 36/1-2, 76, 82.
sodne takse - odmera - oprostitev plačila
Taksna zavezanka ni plačala takse za tožbo po opominu, niti ni plačala takse za sodbo. Takšna obveznost za tožbo nastane z vložitvijo tožbe in takrat bi tožnica morala takso tudi plačati, da bi se izognila taksi za opomin. Taksna obveznost za sodbo je nastala z vročitvijo sodbe tožnici in ker je tožnica šele po prejemu sodbe smiselno predlagala taksno oprostitev, le-ta za plačilo takse za sodbo kot tudi za tožbo ne more učinkovati. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrglo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks, saj sklep o oprostitvi učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev.
Glede na to, da je bila sporna odločba prvostopenjskega davčnega organa izdana v času, ko zastaranje še ni nastopilo, po presoji vrhovnega sodišča iz tega razloga ne more biti nezakonita. Vprašanje, ali je bila taksa tudi dejansko prisilno izterjana pred nastopom zastaranja, pa ni vprašanje tega postopka.
Nezmožnost plačila ni pritožbeni razlog, naveden v 75. členu ZUS-1. Lahko bi bila le razlog za taksno oprostitev, če bi tožeča stranka sodišču predložila pred opravo procesnih dejanj dokazila, ki jih za taksno oprostitev določa ZST. Tega pa tožeča stranka ni storila.
Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo treba plačati sodno takso, zato se tožeče stranke plačila sodne takse za pritožbo ne oprosti za nazaj.
ZST člen 13, 13/3. ZUS člen 85, 85/1-1, 85/2, 89, 89/1.ZPP člen 168.
obnova sodnega postopka – zavrženje predloga za obnovo - oprostitev plačila sodnih taks – dokazno breme o obstoju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks
Ker prvostopenjsko sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, je glede na določbo 2. odstavka 85. člena ZUS, ki določa, da je obnova iz razloga iz 1. točke 1. odstavka 85. člena ZUS (če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze) dovoljena le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje, tožnikov predlog za obnovo po tej točki 85. člena nedovoljen.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev – učinkovanje predloga za oprostitev – pravočasnost prošnje
Glede na 1. odstavek 14. člena ZST-UPB1 je oprostitev plačila sodnih taks možna le za tiste vloge in dejanja, ki se opravijo hkrati oziroma po vložitvi prošnje za oprostitev plačila sodnih taks. Oprostitev plačila za nazaj ni mogoča. Ker je tožnik prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks za sodbo in pritožbo vložil šele po opravljenih procesnih dejanjih, ga plačila sodnih taks ni bilo mogoče oprostiti.
Taksni zavezanec ni plačal takse za sodbo in predlog za obnovo postopka po nalogu oziroma opominu v 15-dnevnem roku, zato je sodišče pravilno odločilo, da mora poleg neplačane takse za sodbo in predlog za obnovo postopka plačati še 50% pribitka kot kazensko takso. Stranka lahko zahteva pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, na podlagi 32. člena v zvezi z 32.a členom in 34. členom ZST vrnitev polovice plačane takse za vlogo, ki je bila zavržena, v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa plačana in to ni predmet pritožbenega postopka. Ker je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo višino sodne takse, jo je tožeča stranka dolžna plačati, nato pa bo lahko zahtevala povrnitev dela plačane takse iz naslova zavrženja predloga za obnovo postopka.
Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo potrebno plačati sodno takso, zato se je ne oprosti plačila sodne takse.