ZOR člen 308, 308/1, 308, 308/1. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 59, 122, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 59, 122.
ugovor dolžnika - neobrazložen ugovor - prenehanje obveznosti - nadomestna izpolnitev - preživninska obveznost
Glede na to, da dolžnik ugovoru ni predložil nobenega dokaza, da ni sprožil pravde zaradi nedopustnosti izvršbe, v kateri bi lahko dokazoval prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova tudi z izjavo prič ter njunim zaslišanjem, kar je v izvršilnem postopku predlagal prepozno, je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžnik ni dokazal obstoja dogovora o drugačni izpolnitvi preživninske obveznosti (namesto v denarju naturalno).
ZZK-1 člen 37, 40, 40/1, 40/1-3, 37, 40, 40/1, 40/1-3.
procesne predpostavke za vknjižbo - potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin
ZZK-1 predložitev potrdila pristojnega davčnega organa o plačilu davka na promet nepremičnin v smislu 37. člena ZZK-1 veže le na zemljiškoknjižno dovolilo v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, torej v primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, in predložitve takšnega potrdila ne veže na primere, ko je predlagana vknjižba le deklaratorne narave zaradi izvirne pridobitve lastninske pravice na podlagi listine iz 3. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1.
ZPP člen 212, 213, 239, 212, 213, 239. OZ člen 164, 164.
zaslišanje priče - zatrjevana dejstva - odvzem solastnih stvari
Dejstev, ki jih tožnik ni zatrjeval, zaslišanje priče ne more nadomestiti, zato sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo priči odgovoriti na vprašanja, ki nimajo podlage v tožbenih navedbah.
Upoštevajoč 12. člen Pogodbe, slovenska sodišča za državljane držav članic EU oziroma pravne osebe s sedežem v državi članice EU ne smejo več zahtevati plačila tožniške varščine, kadar ti tožijo državljane Slovenije oziroma državljane drugih držav članic EU oziroma pravne osebe s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU.
Za primere, ko višina obrestne mere zamudnih obresti za obveznost v tuji valuti ni dogovorjena in ko "zakonitih zamudnih obresti v valuti" ne določa noben predpis, novelirana določba 3. odstavka 399. člena ZOR določa, da znašajo obresti, če so dogovorjene, ni pa določena obrestna mera med posamezniki, toliko, kot se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.
ZZK-1 člen 132, 132-4, 159, 159/1, 132, 132-4, 159, 159/1.
udeleženec v postopku - smrt stranke - prekinitev postopka
Pritožnica ima status udeleženke v postopku, saj je izkazala, da utegne biti zaradi vpisa njen pravni interes prizadet (4. tč. 132. čl. ZZK-1). V primeru smrti stranke se postopek prekine, saj pooblaščenca v tem zemljiškoknjižnem postopku ni imel. Prekinitev postopka je tudi nujna, saj je dedič umrl v času, ko je tekel rok za pravno sredstvo, ugovor.
Določba 2. odst. 169. člena ZPP (podobno določa tudi 3. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST) določa, kaj je potrebno predlogu za oprostitev predložiti. Ker obe citirani določbi ZPP in ZST določata, da je stranka dolžna predlogu za oprostitev plačila taks predložiti ustrezne listine, sodišču prve stopnje ni bilo treba postopati po določbah 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Iz določbe 2. odst. 105. člena ZPP izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na vsebino navedene določbe predlog za oprostitev plačila taks ni formalno nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne, in je tako vlogo treba obravnavati po vsebini.
Če je upoštevanje temeljnih predpisov o varnosti cestnega prometa mogoče zagotoviti le z odvzemom motornega vozila, s katerim storilec istovrstne težje prekrške stalno ponavlja, je izrek sankcije odvzema predmeta, ki se uporablja za prekrške, utemeljen.
Delodajalec in organizacija za plačilni promet morata poznati omejitve izvršbe iz 101. in 102. člena ZIZ in pri izvrševanju sklepa paziti, da bodo omejitve iz 101. in 102. člena ZIZ spoštovane. Sodišče pa ni dolžno v svojem sklepu obrazlagati, na kakšen način bo organizacija za plačilni promet določila, katere prilive, ki bodo prispeli na transakcijski račun dolžnice, je potrebno zarubiti in do kakšne višine oziroma kako se bo ločilo tiste prilive, ki so že ustrezno zmanjšani zaradi rubeža na plačo. Banka bo torej lahko opravila blokado in poplačilo iz dolžničine plače in drugih privilegiranih prejemkov le z upoštevanjem omejitev in prepovedi iz 101. in 102. člena ZIZ, tako, da ne bo prišlo do dvakratnega rubeža iste plače oziroma prejemka - najprej pri delodajalcu in nato še pri organizaciji za plačilni promet.
ZIZ člen 21, 21/2, 212, 212/1, 21, 21/2, 212, 212/1.
rok za izpolnitev pogodbe - paricijski rok - sodni penali
Ker lahko sodišče v skladu z navedenim določilom rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti določi le v sklepu o izvršbi, sodišče prve stopnje, kot pravilno opozarja tudi pritožba, v navedenem določilu ni imelo podlage za določitev paricijskega roka v posebnem - sedaj izpodbijanem sklepu in je zato le ta nezakonit.
ZOR člen 160, 160/1, 173, 174, 177, 200, 160, 160/1, 173, 174, 177, 200.
prometna nesreča - soodgovornost - valorizacija
Triletni otrok, 3. odst. 177. člena ZOR, objektivna odgovornosti avtomobilista, ravnanje oškodovanke na drugi strani, višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, 200. člen ZOR.
denarna odškodnina za negmotno škodo - izvedensko mnenje
Pomen izvedenskega mnenja je v strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja in tudi večji objektivnosti odgovorov o pravno pomembnih dejstvih. Podlaga v mnenju izvedenca so njegove strokovne ugotovitve o poškodbah in s pomočjo stroke in izkušenj izvedenec sklepa o posledicah.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi sklepčnost tožbenega zahtevka: utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP) in glede katerih se šteje, če je toženec pasiven, da priznava njihovo resničnost. Tožnik zahteva plačilo odškodnine. Sodišče prve stopnje je le ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP, torej, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Izpodbijana delna zamudna sodba nima razlogov o obstoju tistih dejanskih okoliščin, ki so po presoji sodišča pravno relevantne. Iz obrazložitve ne izhaja, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svojo odločitev in tudi ne, na katero pravno normo je oprlo odločitev.