Upoštevajoč 12. člen Pogodbe, slovenska sodišča za državljane držav članic EU oziroma pravne osebe s sedežem v državi članice EU ne smejo več zahtevati plačila tožniške varščine, kadar ti tožijo državljane Slovenije oziroma državljane drugih držav članic EU oziroma pravne osebe s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU.
ZOR člen 308, 308/1, 308, 308/1. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 59, 122, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 59, 122.
ugovor dolžnika - neobrazložen ugovor - prenehanje obveznosti - nadomestna izpolnitev - preživninska obveznost
Glede na to, da dolžnik ugovoru ni predložil nobenega dokaza, da ni sprožil pravde zaradi nedopustnosti izvršbe, v kateri bi lahko dokazoval prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova tudi z izjavo prič ter njunim zaslišanjem, kar je v izvršilnem postopku predlagal prepozno, je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžnik ni dokazal obstoja dogovora o drugačni izpolnitvi preživninske obveznosti (namesto v denarju naturalno).
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. Odvetniška tarifa člen 14, 14/2, 14, 14/2.
nova škoda - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera pravdnih stroškov - plačilo odvetniških storitev
Pri odmeri odškodnine mora sodišče upoštevati na eni strani načelo individualizacije in na drugi strani načelo objektivne pogojenosti, torej jo prisoditi glede na razmerje z drugimi (manjšimi, večjimi in katastrofalnimi) škodami ter odškodninami zanje in upoštevati druge primerljive zadeve iz sodne prakse.
ZDen člen 5, 44, 5, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11.
status podržavljenega premoženja - določanje vrednosti - nezazidano stavbno zemljišče
Sodna praksa je sprejela razlago, po kateri kot stavbna zemljišča poleg zazidanih zemljišč šteje še tista zemljišča, na katerih je bila glede na takratno stopnjo urbanizacije možna določena vrsta gradnje, to pa so zemljišča, ki so bila v planih že opredeljena kot gradbena oz. je sprememba namembnosti iz kmetijskih v stavbna vsebovana v predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena. V konkretnem primeru pa je šlo za prenos zemljišč s prisilno sklenjeno pogodbo, vendar iz nje izhaja, da so zemljišča namenjena za razširitev ceste, to pa izhaja tudi že iz predhodno izvedene geodetske odmere in situacijskega načrta. Zato je ob enakem položaju denacionalizacijskih upravičencev utemeljen zaključek, da je potrebna tudi taka zemljišča vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča.
Če je upoštevanje temeljnih predpisov o varnosti cestnega prometa mogoče zagotoviti le z odvzemom motornega vozila, s katerim storilec istovrstne težje prekrške stalno ponavlja, je izrek sankcije odvzema predmeta, ki se uporablja za prekrške, utemeljen.
Za primere, ko višina obrestne mere zamudnih obresti za obveznost v tuji valuti ni dogovorjena in ko "zakonitih zamudnih obresti v valuti" ne določa noben predpis, novelirana določba 3. odstavka 399. člena ZOR določa, da znašajo obresti, če so dogovorjene, ni pa določena obrestna mera med posamezniki, toliko, kot se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.
Določba 2. odst. 169. člena ZPP (podobno določa tudi 3. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST) določa, kaj je potrebno predlogu za oprostitev predložiti. Ker obe citirani določbi ZPP in ZST določata, da je stranka dolžna predlogu za oprostitev plačila taks predložiti ustrezne listine, sodišču prve stopnje ni bilo treba postopati po določbah 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Iz določbe 2. odst. 105. člena ZPP izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na vsebino navedene določbe predlog za oprostitev plačila taks ni formalno nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne, in je tako vlogo treba obravnavati po vsebini.
pogoji za veljavnost oporoke - oblika oporoke - lastnoročna oporoka
Pri presoji ali je tako ali drugače izražena zapustnikova volja pravno veljavna ali ne, je sodišče prve stopnje v prvi vrsti vezano na določila Zakona o dedovanju, ki govorijo o pogojih za veljavnost oporoke.
Delodajalec in organizacija za plačilni promet morata poznati omejitve izvršbe iz 101. in 102. člena ZIZ in pri izvrševanju sklepa paziti, da bodo omejitve iz 101. in 102. člena ZIZ spoštovane. Sodišče pa ni dolžno v svojem sklepu obrazlagati, na kakšen način bo organizacija za plačilni promet določila, katere prilive, ki bodo prispeli na transakcijski račun dolžnice, je potrebno zarubiti in do kakšne višine oziroma kako se bo ločilo tiste prilive, ki so že ustrezno zmanjšani zaradi rubeža na plačo. Banka bo torej lahko opravila blokado in poplačilo iz dolžničine plače in drugih privilegiranih prejemkov le z upoštevanjem omejitev in prepovedi iz 101. in 102. člena ZIZ, tako, da ne bo prišlo do dvakratnega rubeža iste plače oziroma prejemka - najprej pri delodajalcu in nato še pri organizaciji za plačilni promet.
ZZK-1 člen 132, 132-4, 159, 159/1, 132, 132-4, 159, 159/1.
udeleženec v postopku - smrt stranke - prekinitev postopka
Pritožnica ima status udeleženke v postopku, saj je izkazala, da utegne biti zaradi vpisa njen pravni interes prizadet (4. tč. 132. čl. ZZK-1). V primeru smrti stranke se postopek prekine, saj pooblaščenca v tem zemljiškoknjižnem postopku ni imel. Prekinitev postopka je tudi nujna, saj je dedič umrl v času, ko je tekel rok za pravno sredstvo, ugovor.
denarna odškodnina za negmotno škodo - izvedensko mnenje
Pomen izvedenskega mnenja je v strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja in tudi večji objektivnosti odgovorov o pravno pomembnih dejstvih. Podlaga v mnenju izvedenca so njegove strokovne ugotovitve o poškodbah in s pomočjo stroke in izkušenj izvedenec sklepa o posledicah.
ZIZ člen 21, 21/2, 212, 212/1, 21, 21/2, 212, 212/1.
rok za izpolnitev pogodbe - paricijski rok - sodni penali
Ker lahko sodišče v skladu z navedenim določilom rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti določi le v sklepu o izvršbi, sodišče prve stopnje, kot pravilno opozarja tudi pritožba, v navedenem določilu ni imelo podlage za določitev paricijskega roka v posebnem - sedaj izpodbijanem sklepu in je zato le ta nezakonit.