Čeprav tožnik ni bil pisno vabljen na zagovor, je bil pred redno odpovedjo opravljen razgovor med delavcem in delodajalcem v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Ker je bila tožniku dana možnost, da se pred redno odpovedjo PZ iz razloga nesposobnosti izjavi glede neizpolnjevanja nalog, ki mu jih je naložil direktor tožene stranke, ni mogoče trditi, da mu ni bila dana možnost zagovora.
Ker je bila ustavitev izvršbe vezana na neplačilo predujma, bi moralo prvostopno sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa preveriti, ali je bil predujem nakazan na račun sodišča ali ne.
ZPP člen 212, 213, 239, 212, 213, 239. OZ člen 164, 164.
zaslišanje priče - zatrjevana dejstva - odvzem solastnih stvari
Dejstev, ki jih tožnik ni zatrjeval, zaslišanje priče ne more nadomestiti, zato sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo priči odgovoriti na vprašanja, ki nimajo podlage v tožbenih navedbah.
ZOR člen 186, 189, 186, 189. ZPP člen 151, 154, 155, 156, 182, 182/2, 151, 154, 155, 156, 182, 182/2.
odškodnina - materialna škoda - zamuda - zahtevek
Tožnik je dal osebni avtomobil popraviti in s plačilom računa je zapadla njegova terjatev do tožene stranke. Zato mu ne morejo iti zamudne obresti od dneva škodnega dogodka.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških pravdnega postopka in tožniku pravilno naložilo, da mora povrniti stroške eventualno tožene stranke. Teh stroškov ni zakrivilo niti sodišče, niti jih ni moč po krivdnem načelu naložiti primarno toženi stranki.
ZDen člen 5, 44, 5, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11.
status podržavljenega premoženja - določanje vrednosti - nezazidano stavbno zemljišče
Sodna praksa je sprejela razlago, po kateri kot stavbna zemljišča poleg zazidanih zemljišč šteje še tista zemljišča, na katerih je bila glede na takratno stopnjo urbanizacije možna določena vrsta gradnje, to pa so zemljišča, ki so bila v planih že opredeljena kot gradbena oz. je sprememba namembnosti iz kmetijskih v stavbna vsebovana v predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena. V konkretnem primeru pa je šlo za prenos zemljišč s prisilno sklenjeno pogodbo, vendar iz nje izhaja, da so zemljišča namenjena za razširitev ceste, to pa izhaja tudi že iz predhodno izvedene geodetske odmere in situacijskega načrta. Zato je ob enakem položaju denacionalizacijskih upravičencev utemeljen zaključek, da je potrebna tudi taka zemljišča vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča.