Vložitev predloga za obnovo postopka ni pogoj za zaustavitev izvršilnega postopka, pač pa je to ena od situacij, v katerih je možen odlog izvršbe, seveda pod pogojem, da dolžnik izkaže za verjeten nastanek nenadomestljive škode.
Postavljena začasna zastopnica odvetnica stroškov v zvezi z zastopanjem toženca do konca glavne obravnave ni priglasila, saj ji niso nastali. Tožeči stranki bo sodišče prve stopnje na njeno zahtevo celoten predujem vrnilo.
ZGD člen 580, 580/1, 580/2, 580/6, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZIZ člen 59, 59. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 35, 27, 27/4, 27/5, 35.
nedopustnost izvršbe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenikov - pasivni družbenik
Subjektivni element ravnanja posameznega družbenika ne more biti pravno irelevanten in se šteje za aktivnega družbenika tudi tisti, ki je svojo pasivnost sam zakrivil.
Po 1.odst. 43.čl. ZD ni treba, da je razdedinjenje izraženo z besedo. Razdedinjenje je civilnopravna sankcija zaradi hujšega zanemarjanja zakonskih ali moralnih obveznosti dediča do zapustnika.
ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 352, 343, 343/1, 343/3, 352.
pravni interes za pritožbo - delna zamudna sodba
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo le o tožbenem zahtevku, ki je naperjen proti toženki, medtem ko o tožbenem zahtevku, ki je naslovljen na toženca še ni odločilo, zato slednji nima pravnega interesa za pritožbo proti delni zamudni sodbi, katera se ga ne tiče.
Izpolnitev zaveze, ki je primarno bila dogovorjena za izročitev nadomestnega zemljišča ni bila možna, zato so stranke v pogodbi predvidele možnost, da se servis zgradi v sklopu ostalih objektov v kompleksu. Stranki sta se dogovorili za alternativno obveznost.
ZZZDR člen 129, 129. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
določitev višine preživnine - otrokove potrebe - stroški postopka
Sodišče mora potrebe otroka ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Upoštevati mora vsa tista dejstva, ki vplivajo na to, da so stroški preživljanja v konkretnem primeru in v določenem obdobju večji ali manjši. Poleg tega je potrebno poudariti, da pri oceni potreb ni mogoče z matematično natančnostjo ovrednotiti prav vsakega izdatka in obrazložiti zakaj je pretiran, ampak je treba potrebe oceniti globalno.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti
Specifičnost predmetnega postopka, ki se je začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku (glede na zgoraj navedene določbe ZPP) pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
ZZZDR člen 211, 211. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 76, 76/1, 80, 81.
sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe- skrbnik za posebne primere
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo, zato takšne s smrtjo izgubljene pravne nesposobnosti ni mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. člena ZPP, posledično temu pa niti s postavitvijo skrbnika za posebne primere v smislu 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Gre za predlog za izvršbo, ki ga je upnica podala na podlagi izvršilnega naslova in predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Upnica je nepravilno predlagala izdajo kondemnatornega sklepa za obe terjatvi, čeprav ima izvršilni naslov za terjatev v znesku 45.274,00 SIT. Izvršilni predlog je nesklepčen.
Nedvomno je tožeča stranka uspela dokazati, da ji je nastala škoda. Ostalih elementov, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja tožene stranke in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in njenim nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode, pa sodišče ni pravilno ugotovilo. Po teoriji o adekvatni vzročnosti je mogoče kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do škodne posledice. Stranka odgovarja za normalne posledice svojega ravnanja, za posledice, s katerim more računati, da utegnejo nastati.
Ob tem, da sodišče druge stopnje sicer priznava tožniku določeno posredovalno vlogo, pa je predvsem materialnopravno utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da predmet obravnavanega tožbenega zahtevka niso posredovalne provizije za sklenitev nezgodnega zavarovanja članov Kluba naročnikov, ampak le zastopniške provizije. Tožeča stranka torej pri nezgodnih zavarovanjih s tožbo uveljavlja plačilo zastopniških provizij, kot zastopnik pa gotovo ni nastopala, saj za kaj takega ni imela pooblastila, pa tudi pogodb ni sklepala.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - vročitev ugovora - pasivni družbenik
Pritožnica je družbenica prvotnega dolžnika, na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij izbrisane družbe in kot takšna lahko uveljavlja v tem postopku ugovor iz razloga po 12. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, torej da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla nanjo.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi označiti kot obrazložen in s tem utemeljen. Dolžnik je namreč res zatrjeval, da terjatev upnika v zatrjevani višini ne obstoji, ker upnik ni opravil storitev, katerih vrednost iztožuje. Zatrjeval je torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati, ampak mora obstoj terjatve, to je obstoj pravnega razmerja po temelju in višini, dokazati upnik sam.
ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.
Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe.
Sodišče je svojo odločitev predvsem utemeljilo na tem, da ima dolžnik nepremično premoženje, ki ni zanemarljive vrednosti in prav to je tisti razlog, ki opravičuje sklep, da dolžnik ima premoženje. To dejstvo pa izključuje možnost njegove oprostitve plačila stroškov postopka.