• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 11
  • >
  • >>
  • 41.
    VSK sklep II Cpg 4/2006
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02009
    ZIZ člen 93, 93/5, 95, 93, 93/5, 95. ZPP člen 137, 137/1, 137, 137/1.
    ustavitev izvršbe - druga dražba - pravno veljavna vročitev
    V primeru, ko ima stranka pooblaščenca, kot pravno veljavna vročitev šteje samo vročitev pooblaščencu in ne stranki.

     
  • 42.
    VSK sklep II Cpg 10/2006
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02338
    ZPSPP člen 15, 16, 17, 15, 16, 17. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - pobot investicij z najemnino
    Dolžnik sploh ni zatrjeval, da gre za investicije, do katerih povrnitve je upravičen, ker imajo te naravo investicij iz 15. do 17. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki so lahko predmet pobota z najemnino in še to le pod pogojem, da je postopal po v zakonu predpisanem postopku.

     
  • 43.
    VSK sodba I Cpg 116/2005
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02012
    ZPP člen 316, 316/1, 338, 338/3, 316, 316/1, 338, 338/3.
    sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
    Po določilih 3.odst. 338.čl. ZPP se sme sodba na podlagi pripoznave izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.

     
  • 44.
    VSK sodba I Cpg 111/2005
    20.4.2006
    pogodbeno pravo
    VSK02008
    ZOR člen 454, 478, 479, 486, 488, 454, 478, 479, 486, 488.
    prodajna pogodba - izpolnitev pogodbe - stvarne napake - jamčevalni zahtevki
    ZOR v primerih nepravilne izpolnitve v poglavju, ki ureja prodajno pogodbo, daje kupcu jamčevalne zahtevke. S tem, ko je zakon določil, da ima kupec v primeru nepravilne izpolnitve jamčevalne sankcije, pa tudi ni upravičen do sankcij, ki jih določa ZOR za neizpolnitev pogodbe.

     
  • 45.
    VSM sklep III Cp 1059/2006
    20.4.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM20249
    ZZZDR člen 81, 81a, 81/1, 82, 82/a, 81, 81a, 81/1, 82, 82/a.
    preživnina za razvezanega zakonca
    V postopku razveze zakonske zveze lahko nepreskrbljeni

    zakonec s tožbo zahteva preživnino (prvi odstavek 81. a

    člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih -

    ZZZDR). Zakonec ima pravico od drugega zakonca zahtevati

    preživnino pod pogojem, da nima sredstev za življenje in

    brez svoje krivde ni zaposlen (81. člen ZZZDR).

    Preživnina pa se določi glede na potrebe upravičenca in

    zmožnosti zavezanca (82. a člen ZZZDR). Za določitev

    preživnine razvezanemu zakoncu morajo biti tako

    izpolnjeni razlogi iz zgoraj citiranih zakonskih določil

    ZZZDR.

     
  • 46.
    VSC sklep I Cp 563/2006
    20.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01213
    ZST člen 12, 12/2, 12, 12/2.
    taksa - oprostitev plačila - preživninska terjatev
    V izvršilnem postopku, v katerem se izterjuje preživninska terjatev, sta plačila sodne takse oproščena tako upnik kot tudi dolžnik.

     
  • 47.
    VSK sklep I Cpg 30/2006
    20.4.2006
    sodni register
    VSK02315
    ZSReg člen 30, 30/1, 30/2, 37, 37/3, 30, 30/1, 30/2, 37, 37/3.
    odločanje o predlogu za vpis v sodni register - procesne predpostavke - pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti - dopolnilni postopek - postopek s pritožbo
    Po 1. odst. 30. člena ZSReg v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni in šele, če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže. Pritožbeno sodišče meni, da bi vsekakor sodišče prve stopnje moralo tak dopolnilni postopek opraviti, če je menilo, da predlagatelj delitvenemu načrtu ni priložil zaključnega poročila prenosne družbe in otvoritvene bilance nove družbe, kot tudi ne otvoritvene bilance prenosne družbe. Podobno velja glede vprašanja firme nove družbe, ki naj bi se po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne razlikovala dovolj jasno od firm drugih družb. Glede tega obstoji izrecna določba 2. odst. 30. člena ZSR-eg, po kateri v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da je predlagana firma oz. ime subjekta vpisa v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku iz 1. odst. 30. člena ZSR-eg spremeni firmo oz. ime ter vloži spremenjen predlog z ustreznimi listinami, ne more pa zaradi tega predlog kar zavrniti.

     
  • 48.
    VSC sklep Cp 364/2006
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01224
    ZPP člen 163, 163/6, 163, 163/6.
    stroški postopka - separatni stroški
    Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ni obrazložilo, zakaj je odločitev o stroških postopka, ki so nastali zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pridržalo za končno odločbo. Pri svoji odločitvi sodišče ni upoštevalo določbe VI. odst. 163. čl. ZPP, kjer je določeno, da lahko sodišče med postopkom odloči o stroških s posebnim sklepom tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari.

     
  • 49.
    VDS sklep Pdp 525/2006
    20.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03494
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
    delovno razmerje - izredna odpoved - verjetno izkazana terjatev - pravica do pritožbe
    Ker je bilo z začasno odredbo toženi stranki naloženo, naj

    tožniku v delovno knjižico vpiše datum prenehanja delovnega

    razmerja, kar predstavja odločitev o delu tožbenega

    zahtevka, taka začasna odredba ni dopustna.

    Vpis datuma prenehanja delovnega razmerja ne vpliva na

    pravice tožnika pri Zavodu za zaposlovanje, zato ni izkazana

    verjetnost nastanka škode kot pogoj za izdajo začasne odredbe.

    Pritožbeno sodišče ne more samo odločiti o predlogu za

    izdajo začasne odredbe in ga zavrniti, saj bi s tem tožniku

    odvzelo možnost pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi

    predlagane začasne odredbe. Če ugotovi, da niso podani

    pogoji za izdajo začasne odredbe, lahko le razveljavi sklep

    o zavrnitvi ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

    nov postopek.

     
  • 50.
    VSK sklep II Cpg 276/2005
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02605
    ZKP člen 92, 131, 131/2, 92, 131, 131/2. ZIZ člen 2, 2/1, 2/2, 2, 2/1, 2/2.
    izvršba po uradni dolžnosti - enostranski izvršilni postopek - prisilna izterjava stroškov kazenskega postopka - predlog za oprostitev sodnih taks
    Predmet izterjave so stroški kazenskega postopka - povprečnina - ki so bili dolžniku naloženi v plačilo s pravnomočnim in izvršljivim sklepom sodišča. Po določilu 2. odst. 131. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se prisilna izterjava stroškov kazenskega postopka (med katere spada tudi povprečnina - 92. čl. ZKP), opravi po uradni dolžnosti. V obravnavanem primeru gre torej za izvršbo, ki se po uradni dolžnosti začne in se mora tako tudi izpeljati. V takšnem t.im. enostranskem izvršilnem postopku ne nastopa upnik v izvršilnem procesnem smislu.

     
  • 51.
    VDS sodba Psp 931/2005
    20.4.2006
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03850
    ZPIZ-1 člen 60, 93, 101, 156, 159, 156, 159, 60, 93, 101.
    invalid III. kategorije - krajši delovni čas - invalidska pokojnina
    Invalidnost ni pravica, temveč pravno dejstvo, ki se ugotavlja po postopku, določenem v zakonu.

    Pri delovnem invalidu III. kategorije invalidnosti se od 1.1.2003 ugotavlja izpolnjevanje pogojev za delno invalidsko pokojnino in ne nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom.

     
  • 52.
    VSL sklep II Cp 6482/2005
    20.4.2006
    stvarno pravo
    VSL50297
    SPZ člen 24, 24.
    motenje posesti - stvarna služnost - negativna služnost
    SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče. Prav tako ni mogoče posestno varstvo negativne služnosti na podlagi

    splošnih pravil o posestnem varstvu. Posestno varstvo temelji na posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. Ker je izvrševanje lastninske oblasti izraz svobode lastnika, iz opustitve določenih ravnanj ni mogoče z dovolj veliko stopnjo verjetnosti sklepati, ali je takšna opustitev izraz načina izvrševanja lastninske pravice po volji lastnika ali je lastnik takšnemu izvrševanju zavezan na podlagi negativne služnosti. Negativne služnosti služnostni upravičenec ne izvršuje, v njej ni nobenega aktivnega ravnanja in ni prisotnih objektivnih zaznavnih znakov, na podlagi katerih bi lahko sklepali o njenem obstoju. Zato ta položaj ne ustreza splošni koncepciji posestnega varstva.

     
  • 53.
    VSK sklep I Cpg 31/2006
    20.4.2006
    pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
    VSK02316
    ZOR člen 630, 630. ZPP člen 2, 2/1, 212, 340, 2, 2/1, 212, 340.
    gradbena pogodba - vrednost gradbenih del - varščina - dokazno breme - prekoračitev tožbenega zahtevka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Sodišče prve stopnje je nepravilno ravnalo, ko je pri izračunu celotne vrednosti gradbenih del, upoštevajoč vse potrjene začasne situacije, štelo, da vrednost teh del znaša 38.061.532,51 SIT. Pri tem je namreč očitno upoštevalo tudi zadržane varščine, glede katerih je kasneje tožeča stranka postavila samostojen tožbeni zahtevek, z njim pa ni uspela.

     
  • 54.
    VSK sklep II Cpg 5/2006
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02606
    ZIZ člen 140, 140/1, 140, 140/1.
    izvršba na dolžnikova denarna sredstva - vsebina predloga za izvršbo
    140. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva in številko dolžnikovega računa; če pa upnik izkaže za verjetno, da ni mogel ugotoviti podatkov o dolžnikovem računu, navede organizacijo za plačilni promet, pri kateri naj sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, hranilni vlogi, depozitu ali drugih denarnih sredstvih. Iz navedenih določil je torej razvidno, da mora upnik vselej navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva in šele zatem (namesto njega) sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, če upnik izkaže za verjetno, da sam teh podatkov ni mogel dobiti oz. ugotoviti.

     
  • 55.
    VSK sklep II Cpg 9/2006
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01778
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - dokazno breme
    Dolžnik bi moral, da bi bil njegov ugovor utemeljen, predložiti oziroma najmanj predlagati dokaze za svojo trditev, da je delo opravljal le en kvalificiran delavec in da je tudi zatrjevani nekvalitetni izvedbi ugovarjal.

     
  • 56.
    VSC sklep Cp 523/2006
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01223
    ZPP člen 19, 19/1, 22, 32, 32/1, 41, 19, 19/1, 22, 32, 32/1, 41.
    pristojnost - vrednost spornega predmeta
    Iz tožbenih trditev in zahtevka tožeče stranke izhaja, da je tožnik zahteval odškodnino za negmotno škodo v višini 2,000.000,00 SIT in povrnitev gmotne škode v višini 56.228,00 SIT. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da gre za dva zahtevka in da se zahtevki ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, ampak imajo zahtevki v tožbi različno podlago, zato se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Premoženjska in nepremoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago tudi v primeru, ko se odškodnina za njiju uveljavlja z eno tožbo. Čeprav gre za isti historični dogodek, to še ne pomeni, da sta pravna in dejanska podlaga ista.

     
  • 57.
    VSL sodba in sklep I Kp 1367/2005
    20.4.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL22803
    KZ člen 229, 229/I, 244, 244/I, 229, 229/I, 244, 244/I.
    zloraba položaja - zloraba pravice
    Kaznivo dejanje po čl. 244/I KZ je podano kadar niso podani znaki

    kakšnega drugega kaznivega dejanja in je splošno v razmerju do drugih

    kaznivih dejanj, kjer prav tako pride do zlorabe položaja odgovorne

    osebe. Storilec kaznivega dejanja po čl. 229/I KZ je lahko le lastnik

    stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko

    tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti

    zastopnik in stori kaznivo dejanje v imenu in v korist pravne osebe.

    Ugotovitev, ali je podano kaznivo dejanje, je v tem primeru odvisna

    od ugotovitve o veljavnosti pravnega posla. Obtoženec je kot direktor

    zastopal svoje podjetje brez omejitev, zato je bila pogodba o

    komisijski prodaji osebnega avtomobila, ki je bil last družbe, ki jo

    je zastopal, veljavna glede na pravila civilnega oziroma

    gospodarskega prava, obtoženec pa je predmet odtujil z namenom

    preprečitve poplačila upnika po zastavni, to je stvarni pravici.

    Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da so v ravnanju

    obtoženca podani znaki kaznivega dejanja po čl. 229/I KZ in ne 244/I

    KZ, kot je zatrjevalo državno tožilstvo v obtožbi.

     
  • 58.
    VSK sklep I Cpg 117/2005
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02011
    ZPP člen 324, 325, 326, 324, 325, 326.
    dopolnilna sodba
    Ker je dopolnilna sodba samostojna sodba o delu zahtevka, mora sodišče v dopolnilni sodbi pojasniti svojo odločitev.

     
  • 59.
    VSC sklep Cp 1743/2005
    20.4.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01219
    ZOR člen 379, 379/1, 388, 392, 392/4, 392/5, 379, 379/1, 388, 392, 392/4, 392/5.
    terjatev - pretrganje zastaranja - zastaralni rok
    Zastaralni rok po pretrganju zastaranja (vložitev predloga za izvršbo) začne znova teči od dneva končanja postopka, začetega z zahtevo za prisilno izvršbo ali zavarovanje.

     
  • 60.
    VDS sodba in sklep Pdp 1168/2004
    20.4.2006
    delovno pravo
    VDS03535
    ZDR člen 14, 14/2, 17, 52, 204, 204/5, 14, 14/2, 17, 52, 204, 204/5. ZOFVI člen 109, 109/6, 109, 109/6. ZDR člen 14, 14/2, 17, 52, 204, 204/5, 14, 14/2, 17, 52, 204, 204/5.
    delovno razmerje za določen čas
    Zmotno je stališče, da je bilo mogoče uporabiti določbo 2.

    odstavka 14. člena ZDR/90 le v primeru, ko so bili izpolnjeni

    pogoji za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 17.

    členu ZDR/90. Določba 2. odstavka 14. člena ZDR/90 je omogočala

    delodajalecm, da so sklenili delovno razmerje za največ eno leto

    s kandidatom, ki ni izpolnjeval razpisnih pogojev za dela, za

    katera je delodajalec objavil potrebo po delu. V tem primeru je

    šlo za samostojen razlog za sklenitev delovnega razmerja za

    določen čas izven določb 17. člena ZDR/90. Novi ZDR/02 take

    izjeme ne pozna, pozna pa jo specialni predpis - ZOFVI - ki v 6.

    odstavku 109. člena določa, da se delovno razmerje lahko sklene

    tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za največ

    eno leto, če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje

    razpisnih pogojev in je zaposlitev potrebna za nemoteno

    opravljanje dela. Tudi v primeru iz 6. odstavka 109. člena ZOFVI

    gre za specilano določbo, skladno s katero delodajelec lahko

    sklene delovno razmerje za določen čas izven pogojev, določenih v

    52. členu ZDR/02 in v tem primeru ne pride do transformacije

    delovnega razmerja.

    Ni nezakonito, če delodajalec na podlagi 2. odstavka 14. člena

    ZDR/90 z istim delavcem, ki ni izpolnjeval razpisnih pogojev,

    sklene več delovnih razmerij za določen čas, saj z delavcem, ki

    ne izpolnjuje razpisnih pogojev, ni mogoče skleniti delovnega

    razmerja za nedoločen čas.

    Neizbrani kandidat ima skladno s 5. odstavkom 204. člena ZDR/02

    sodno varstvo le v primeru diskriminacije, ki je opredeljena v 6.

    členu ZDR/02. Če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje

    razpisnih pogojev in delodajalec skladno s 6. odstavkom 109.

    člena ZOFVI sklene z enim od njih delovno razmerje za določen

    čas, ne gre za diskriminacijo, če izmed kandidatov, ki ne

    izpolnjujejo pogojev, ne izbere tistega, ki je bil pri njej že

    zaposlen. Noben predpis ne določa, da ima v taki situaciji

    prednost pri zaposlitvi kandidat, ki je bil že zaposlen na

    podlagi 2. odstavka 14. člena ZDR/90 oz. 6. odstavka 109. člena

    ZOFVI.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 11
  • >
  • >>