Če gre za trajajočo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi ves čas trajanja kršitve, pa tudi po njenem prenehanju. V tem primeru začne teči objektivni 6 mesečni rok iz 2. odstavka 110. člena ZDR z dnem prenehanja kršitve, subjektivni 15 dnevni pa z dnem, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved.
ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 429, 429.
vstop v pravni položaj prednika - izpolnjevanje obveznosti - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi
Z obrazložitvijo, da je toženec sprejel in nasledil pogodbena določila od pravnega prednika, je sodišče prve stopnje očitno hotelo povedati le to, da je toženec stopil v pravni položaj prednika in mora zato izpolnjevati enake obveznosti po pogodbi o upravljanju kot so veljale za prednika. Kar pa se tiče navedb tožene stranke, da začasni obračun ni upošteven, ker je bil sestavljen na podlagi velikosti objekta kot izhaja iz izpiska zemljiške knjige, pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da s tem tožena stranka izpodbija tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, kar pa v predmetnem sporu, ki je spor majhne vrednosti, glede na izrecno določilo 1. odst. 458. člena ZPP, ni več dopustno.
ZOR v primerih nepravilne izpolnitve v poglavju, ki ureja prodajno pogodbo, daje kupcu jamčevalne zahtevke. S tem, ko je zakon določil, da ima kupec v primeru nepravilne izpolnitve jamčevalne sankcije, pa tudi ni upravičen do sankcij, ki jih določa ZOR za neizpolnitev pogodbe.
ZOR člen 379, 379/1, 388, 392, 392/4, 392/5, 379, 379/1, 388, 392, 392/4, 392/5.
terjatev - pretrganje zastaranja - zastaralni rok
Zastaralni rok po pretrganju zastaranja (vložitev predloga za izvršbo) začne znova teči od dneva končanja postopka, začetega z zahtevo za prisilno izvršbo ali zavarovanje.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - pobot investicij z najemnino
Dolžnik sploh ni zatrjeval, da gre za investicije, do katerih povrnitve je upravičen, ker imajo te naravo investicij iz 15. do 17. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki so lahko predmet pobota z najemnino in še to le pod pogojem, da je postopal po v zakonu predpisanem postopku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni rok - zavrženje tožbe
Četudi je tožnica sprejela ponujeno pogodbo o zaposlitvi, ki ji je bila vročena skupaj z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je rok za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi začel teči z dnem vročitve odpovedi in ne šele z iztekom odpovednega roka.
Če je delavec v času, ko začne teči odpovedni rok, začasno odsoten z dela zaradi bolezni, mu po 3. odstavku 116. člena ZDR delovno razmerje preneha z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Delavec mora v primeru kršitve te pravice pred vložitvijo tožbe zahtevati od delodajalca odpravo kršitve (1. in 2. odstavek 204. člena ZDR), sicer se tožba zaradi neizpolnjene procesne predpostavke zavrže.
Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ni obrazložilo, zakaj je odločitev o stroških postopka, ki so nastali zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pridržalo za končno odločbo. Pri svoji odločitvi sodišče ni upoštevalo določbe VI. odst. 163. čl. ZPP, kjer je določeno, da lahko sodišče med postopkom odloči o stroških s posebnim sklepom tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari.
ZOR člen 630, 630. ZPP člen 2, 2/1, 212, 340, 2, 2/1, 212, 340.
gradbena pogodba - vrednost gradbenih del - varščina - dokazno breme - prekoračitev tožbenega zahtevka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je nepravilno ravnalo, ko je pri izračunu celotne vrednosti gradbenih del, upoštevajoč vse potrjene začasne situacije, štelo, da vrednost teh del znaša 38.061.532,51 SIT. Pri tem je namreč očitno upoštevalo tudi zadržane varščine, glede katerih je kasneje tožeča stranka postavila samostojen tožbeni zahtevek, z njim pa ni uspela.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva - vsebina predloga za izvršbo
140. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva in številko dolžnikovega računa; če pa upnik izkaže za verjetno, da ni mogel ugotoviti podatkov o dolžnikovem računu, navede organizacijo za plačilni promet, pri kateri naj sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, hranilni vlogi, depozitu ali drugih denarnih sredstvih. Iz navedenih določil je torej razvidno, da mora upnik vselej navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva in šele zatem (namesto njega) sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, če upnik izkaže za verjetno, da sam teh podatkov ni mogel dobiti oz. ugotoviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - pasivni družbenik - delovno razmerje
Okoliščina, da dolžnica z družbo ni bila v delovnem razmerju, nima nobenega pomena glede vprašanja, ali je bila ali ni bila tudi aktivna kot družbenica.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče. Prav tako ni mogoče posestno varstvo negativne služnosti na podlagi
splošnih pravil o posestnem varstvu. Posestno varstvo temelji na posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. Ker je izvrševanje lastninske oblasti izraz svobode lastnika, iz opustitve določenih ravnanj ni mogoče z dovolj veliko stopnjo verjetnosti sklepati, ali je takšna opustitev izraz načina izvrševanja lastninske pravice po volji lastnika ali je lastnik takšnemu izvrševanju zavezan na podlagi negativne služnosti. Negativne služnosti služnostni upravičenec ne izvršuje, v njej ni nobenega aktivnega ravnanja in ni prisotnih objektivnih zaznavnih znakov, na podlagi katerih bi lahko sklepali o njenem obstoju. Zato ta položaj ne ustreza splošni koncepciji posestnega varstva.
ZPP člen 316, 316/1, 338, 338/3, 316, 316/1, 338, 338/3.
sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
Po določilih 3.odst. 338.čl. ZPP se sme sodba na podlagi pripoznave izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor- pravnomočen izvršilni naslov
V konkretni zadevi gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Dolžnik v svojem ugovoru navaja okoliščine, ki bi bile lahko pomembne v pravdi, v kateri je izšla navedena sodba, ne more pa z njimi napadati samega izvršilnega naslova, potem ko je ta postal pravnomočen in izvršljiv.
odločanje o predlogu za vpis v sodni register - procesne predpostavke - pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti - dopolnilni postopek - postopek s pritožbo
Po 1. odst. 30. člena ZSReg v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni in šele, če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže. Pritožbeno sodišče meni, da bi vsekakor sodišče prve stopnje moralo tak dopolnilni postopek opraviti, če je menilo, da predlagatelj delitvenemu načrtu ni priložil zaključnega poročila prenosne družbe in otvoritvene bilance nove družbe, kot tudi ne otvoritvene bilance prenosne družbe. Podobno velja glede vprašanja firme nove družbe, ki naj bi se po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne razlikovala dovolj jasno od firm drugih družb. Glede tega obstoji izrecna določba 2. odst. 30. člena ZSR-eg, po kateri v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da je predlagana firma oz. ime subjekta vpisa v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku iz 1. odst. 30. člena ZSR-eg spremeni firmo oz. ime ter vloži spremenjen predlog z ustreznimi listinami, ne more pa zaradi tega predlog kar zavrniti.
ZKP člen 92, 131, 131/2, 92, 131, 131/2. ZIZ člen 2, 2/1, 2/2, 2, 2/1, 2/2.
izvršba po uradni dolžnosti - enostranski izvršilni postopek - prisilna izterjava stroškov kazenskega postopka - predlog za oprostitev sodnih taks
Predmet izterjave so stroški kazenskega postopka - povprečnina - ki so bili dolžniku naloženi v plačilo s pravnomočnim in izvršljivim sklepom sodišča. Po določilu 2. odst. 131. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se prisilna izterjava stroškov kazenskega postopka (med katere spada tudi povprečnina - 92. čl. ZKP), opravi po uradni dolžnosti. V obravnavanem primeru gre torej za izvršbo, ki se po uradni dolžnosti začne in se mora tako tudi izpeljati. V takšnem t.im. enostranskem izvršilnem postopku ne nastopa upnik v izvršilnem procesnem smislu.