ZOR člen 379, 379/1, 388, 392, 392/4, 392/5, 379, 379/1, 388, 392, 392/4, 392/5.
terjatev - pretrganje zastaranja - zastaralni rok
Zastaralni rok po pretrganju zastaranja (vložitev predloga za izvršbo) začne znova teči od dneva končanja postopka, začetega z zahtevo za prisilno izvršbo ali zavarovanje.
Dolžnik bi moral, da bi bil njegov ugovor utemeljen, predložiti oziroma najmanj predlagati dokaze za svojo trditev, da je delo opravljal le en kvalificiran delavec in da je tudi zatrjevani nekvalitetni izvedbi ugovarjal.
Iz tožbenih trditev in zahtevka tožeče stranke izhaja, da je tožnik zahteval odškodnino za negmotno škodo v višini 2,000.000,00 SIT in povrnitev gmotne škode v višini 56.228,00 SIT. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da gre za dva zahtevka in da se zahtevki ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, ampak imajo zahtevki v tožbi različno podlago, zato se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Premoženjska in nepremoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago tudi v primeru, ko se odškodnina za njiju uveljavlja z eno tožbo. Čeprav gre za isti historični dogodek, to še ne pomeni, da sta pravna in dejanska podlaga ista.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - pasivni družbenik - delovno razmerje
Okoliščina, da dolžnica z družbo ni bila v delovnem razmerju, nima nobenega pomena glede vprašanja, ali je bila ali ni bila tudi aktivna kot družbenica.
ZOR v primerih nepravilne izpolnitve v poglavju, ki ureja prodajno pogodbo, daje kupcu jamčevalne zahtevke. S tem, ko je zakon določil, da ima kupec v primeru nepravilne izpolnitve jamčevalne sankcije, pa tudi ni upravičen do sankcij, ki jih določa ZOR za neizpolnitev pogodbe.
ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 429, 429.
vstop v pravni položaj prednika - izpolnjevanje obveznosti - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi
Z obrazložitvijo, da je toženec sprejel in nasledil pogodbena določila od pravnega prednika, je sodišče prve stopnje očitno hotelo povedati le to, da je toženec stopil v pravni položaj prednika in mora zato izpolnjevati enake obveznosti po pogodbi o upravljanju kot so veljale za prednika. Kar pa se tiče navedb tožene stranke, da začasni obračun ni upošteven, ker je bil sestavljen na podlagi velikosti objekta kot izhaja iz izpiska zemljiške knjige, pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da s tem tožena stranka izpodbija tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, kar pa v predmetnem sporu, ki je spor majhne vrednosti, glede na izrecno določilo 1. odst. 458. člena ZPP, ni več dopustno.
invalid III. kategorije - krajši delovni čas - invalidska pokojnina
Invalidnost ni pravica, temveč pravno dejstvo, ki se ugotavlja po postopku, določenem v zakonu.
Pri delovnem invalidu III. kategorije invalidnosti se od 1.1.2003 ugotavlja izpolnjevanje pogojev za delno invalidsko pokojnino in ne nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom.
spor z mednarodnim elementom - sodna pristojnost slovenskega sodišča
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik ni državljan Republike Slovenije in da je tožena stranka tuja pravna oseba s sedežem v L., podružnice v Republiki Sloveniji pa tudi nima ter da se je delo, pri katerem se je tožnik poškodoval, opravljalo v tujini, utemeljujejo odločitev, da ni podana sodna pristojnost slovenskega sodišča.
ZPP člen 87, 87/3, 95, 95/3, 116, 87, 87/3, 95, 95/3, 116. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
vrnitev v prejšnje stanje - zastopanje - pooblaščenec - odvetnik
Če je odvetnik ob isti uri vabljen na dva naroka, to ne predstavlja upravičenega razloga za izostanek z enega naroka. Če odvetnik za pristop na narok pooblasti napačno osebo, to ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je odvetnik za pristop na poravnalni narok napačno pooblastil sodelavca iz pisarne, ki ima opravljen pravosodni izpit, namesto odvetnika ali odvetniškega kandidata iz svoje pisarne, sodišče pravdnih dejanj tega pooblaščenca ni upoštevalo in je na podlagi 2. odstavka 28. člena ZDSS-1 štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
odločanje o predlogu za vpis v sodni register - procesne predpostavke - pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti - dopolnilni postopek - postopek s pritožbo
Po 1. odst. 30. člena ZSReg v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni in šele, če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže. Pritožbeno sodišče meni, da bi vsekakor sodišče prve stopnje moralo tak dopolnilni postopek opraviti, če je menilo, da predlagatelj delitvenemu načrtu ni priložil zaključnega poročila prenosne družbe in otvoritvene bilance nove družbe, kot tudi ne otvoritvene bilance prenosne družbe. Podobno velja glede vprašanja firme nove družbe, ki naj bi se po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne razlikovala dovolj jasno od firm drugih družb. Glede tega obstoji izrecna določba 2. odst. 30. člena ZSR-eg, po kateri v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da je predlagana firma oz. ime subjekta vpisa v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku iz 1. odst. 30. člena ZSR-eg spremeni firmo oz. ime ter vloži spremenjen predlog z ustreznimi listinami, ne more pa zaradi tega predlog kar zavrniti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni rok - zavrženje tožbe
Četudi je tožnica sprejela ponujeno pogodbo o zaposlitvi, ki ji je bila vročena skupaj z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je rok za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi začel teči z dnem vročitve odpovedi in ne šele z iztekom odpovednega roka.
Če je delavec v času, ko začne teči odpovedni rok, začasno odsoten z dela zaradi bolezni, mu po 3. odstavku 116. člena ZDR delovno razmerje preneha z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Delavec mora v primeru kršitve te pravice pred vložitvijo tožbe zahtevati od delodajalca odpravo kršitve (1. in 2. odstavek 204. člena ZDR), sicer se tožba zaradi neizpolnjene procesne predpostavke zavrže.
ZPP člen 316, 316/1, 338, 338/3, 316, 316/1, 338, 338/3.
sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
Po določilih 3.odst. 338.čl. ZPP se sme sodba na podlagi pripoznave izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.