• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 11
  • >
  • >>
  • 41.
    VDS sodba Pdp 611/2005
    20.4.2006
    delovno pravo
    VDS03756
    ZDR člen 110, 110/1, 110, 110/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok
    Če gre za trajajočo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi ves čas trajanja kršitve, pa tudi po njenem prenehanju. V tem primeru začne teči objektivni 6 mesečni rok iz 2. odstavka 110. člena ZDR z dnem prenehanja kršitve, subjektivni 15 dnevni pa z dnem, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved.

     
  • 42.
    VSC sklep I Cp 563/2006
    20.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01213
    ZST člen 12, 12/2, 12, 12/2.
    taksa - oprostitev plačila - preživninska terjatev
    V izvršilnem postopku, v katerem se izterjuje preživninska terjatev, sta plačila sodne takse oproščena tako upnik kot tudi dolžnik.

     
  • 43.
    VSK sklep I Cpg 31/2006
    20.4.2006
    pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
    VSK02316
    ZOR člen 630, 630. ZPP člen 2, 2/1, 212, 340, 2, 2/1, 212, 340.
    gradbena pogodba - vrednost gradbenih del - varščina - dokazno breme - prekoračitev tožbenega zahtevka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Sodišče prve stopnje je nepravilno ravnalo, ko je pri izračunu celotne vrednosti gradbenih del, upoštevajoč vse potrjene začasne situacije, štelo, da vrednost teh del znaša 38.061.532,51 SIT. Pri tem je namreč očitno upoštevalo tudi zadržane varščine, glede katerih je kasneje tožeča stranka postavila samostojen tožbeni zahtevek, z njim pa ni uspela.

     
  • 44.
    VSK sklep II Cpg 5/2006
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02606
    ZIZ člen 140, 140/1, 140, 140/1.
    izvršba na dolžnikova denarna sredstva - vsebina predloga za izvršbo
    140. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva in številko dolžnikovega računa; če pa upnik izkaže za verjetno, da ni mogel ugotoviti podatkov o dolžnikovem računu, navede organizacijo za plačilni promet, pri kateri naj sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, hranilni vlogi, depozitu ali drugih denarnih sredstvih. Iz navedenih določil je torej razvidno, da mora upnik vselej navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva in šele zatem (namesto njega) sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, če upnik izkaže za verjetno, da sam teh podatkov ni mogel dobiti oz. ugotoviti.

     
  • 45.
    VSM sodba III Cp 376/2006
    20.4.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM20256
    ZZZDR člen 12, 12/1, 81, 81a, 81a/2, 12, 12/1, 81, 81a, 81a/2.
    preživnina za razvezanega zakonca
    Po določbi 81. člena ZZZDR v zvezi s prvim odstavkom 12.

    člena ZZZDR sta za določitev preživnine izvenzakonskemu

    partnerju po razpadu izvenzakonske skupnosti temeljni

    predpostavki, da izvenzakonski partner nima sredstev za

    življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Navedeni

    predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno.

     
  • 46.
    VSK sklep II Cpg 50/2006
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02332
    ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - pasivni družbenik - delovno razmerje
    Okoliščina, da dolžnica z družbo ni bila v delovnem razmerju, nima nobenega pomena glede vprašanja, ali je bila ali ni bila tudi aktivna kot družbenica.

     
  • 47.
    VSK sklep I Cpg 146/2005
    20.4.2006
    mednarodno zasebno pravo
    VSK02010
    ZUKZ člen 49, 49/2, 49, 49/2. ZPP člen 29, 29.
    spor z mednarodnim elementom - sodna pristojnost slovenskega sodišča
    Ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik ni državljan Republike Slovenije in da je tožena stranka tuja pravna oseba s sedežem v L., podružnice v Republiki Sloveniji pa tudi nima ter da se je delo, pri katerem se je tožnik poškodoval, opravljalo v tujini, utemeljujejo odločitev, da ni podana sodna pristojnost slovenskega sodišča.

     
  • 48.
    VSK sodba I Cpg 1/2006
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02317
    ZPP člen 286, 286.
    dokazni predlog - prekluzija dokazov
    Dokazni predlog toženca na zaslišanje prič je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ker jih je toženec predlagal prepozno. Okoliščina, da jih je toženec predlagal šele po tem, ko je tožeča stranka te dokazne predloge umaknila, ne opravičuje tožene stranke, da je te dokazne predlog podala šele kasneje kot bi jih smela.

     
  • 49.
    VDS sklep Pdp 525/2006
    20.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03494
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
    delovno razmerje - izredna odpoved - verjetno izkazana terjatev - pravica do pritožbe
    Ker je bilo z začasno odredbo toženi stranki naloženo, naj

    tožniku v delovno knjižico vpiše datum prenehanja delovnega

    razmerja, kar predstavja odločitev o delu tožbenega

    zahtevka, taka začasna odredba ni dopustna.

    Vpis datuma prenehanja delovnega razmerja ne vpliva na

    pravice tožnika pri Zavodu za zaposlovanje, zato ni izkazana

    verjetnost nastanka škode kot pogoj za izdajo začasne odredbe.

    Pritožbeno sodišče ne more samo odločiti o predlogu za

    izdajo začasne odredbe in ga zavrniti, saj bi s tem tožniku

    odvzelo možnost pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi

    predlagane začasne odredbe. Če ugotovi, da niso podani

    pogoji za izdajo začasne odredbe, lahko le razveljavi sklep

    o zavrnitvi ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

    nov postopek.

     
  • 50.
    VDS sklep Pdp 330/2005
    20.4.2006
    delovno pravo
    VDS03781
    ZDR člen 88, 88/1-1, 90, 104, 204/1, 204/2, 204/3, 88, 88/1-1, 90, 104, 204/1, 204/2, 204/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni rok - zavrženje tožbe
    Četudi je tožnica sprejela ponujeno pogodbo o zaposlitvi, ki ji je bila vročena skupaj z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je rok za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi začel teči z dnem vročitve odpovedi in ne šele z iztekom odpovednega roka.

    Če je delavec v času, ko začne teči odpovedni rok, začasno odsoten z dela zaradi bolezni, mu po 3. odstavku 116. člena ZDR delovno razmerje preneha z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Delavec mora v primeru kršitve te pravice pred vložitvijo tožbe zahtevati od delodajalca odpravo kršitve (1. in 2. odstavek 204. člena ZDR), sicer se tožba zaradi neizpolnjene procesne predpostavke zavrže.

     
  • 51.
    VDS sodba in sklep Pdp 1581/2005
    20.4.2006
    delovno pravo
    VDS03593
    ZGD člen 6, 6.
    plača - pasivna legitimacija
    V sporu zaradi plačila razlike v plači in odpravnine je pasivno

    legitimiran le delavčev delodajalec - pravna oseba (prvotožena

    stranka), ne pa tudi direktor pravnega prednika tožnikovega

    delodajalca (drugotožena stranka), ki je s tožnikom podpisal PZ.

    Ker gre za trejatev iz delovnega razmerja in tožnik tudi ni upnik

    drugotožene stranke, ne pride v poštev določba 6. člena ZGD glede

    spregleda pravne osebnosti.

     
  • 52.
    VSK sodba I Cpg 116/2005
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02012
    ZPP člen 316, 316/1, 338, 338/3, 316, 316/1, 338, 338/3.
    sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
    Po določilih 3.odst. 338.čl. ZPP se sme sodba na podlagi pripoznave izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.

     
  • 53.
    VSL sodba in sklep I Kp 1367/2005
    20.4.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL22803
    KZ člen 229, 229/I, 244, 244/I, 229, 229/I, 244, 244/I.
    zloraba položaja - zloraba pravice
    Kaznivo dejanje po čl. 244/I KZ je podano kadar niso podani znaki

    kakšnega drugega kaznivega dejanja in je splošno v razmerju do drugih

    kaznivih dejanj, kjer prav tako pride do zlorabe položaja odgovorne

    osebe. Storilec kaznivega dejanja po čl. 229/I KZ je lahko le lastnik

    stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko

    tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti

    zastopnik in stori kaznivo dejanje v imenu in v korist pravne osebe.

    Ugotovitev, ali je podano kaznivo dejanje, je v tem primeru odvisna

    od ugotovitve o veljavnosti pravnega posla. Obtoženec je kot direktor

    zastopal svoje podjetje brez omejitev, zato je bila pogodba o

    komisijski prodaji osebnega avtomobila, ki je bil last družbe, ki jo

    je zastopal, veljavna glede na pravila civilnega oziroma

    gospodarskega prava, obtoženec pa je predmet odtujil z namenom

    preprečitve poplačila upnika po zastavni, to je stvarni pravici.

    Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da so v ravnanju

    obtoženca podani znaki kaznivega dejanja po čl. 229/I KZ in ne 244/I

    KZ, kot je zatrjevalo državno tožilstvo v obtožbi.

     
  • 54.
    VSK sodba I Cpg 29/2006
    20.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK02333
    ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 429, 429.
    vstop v pravni položaj prednika - izpolnjevanje obveznosti - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi
    Z obrazložitvijo, da je toženec sprejel in nasledil pogodbena določila od pravnega prednika, je sodišče prve stopnje očitno hotelo povedati le to, da je toženec stopil v pravni položaj prednika in mora zato izpolnjevati enake obveznosti po pogodbi o upravljanju kot so veljale za prednika. Kar pa se tiče navedb tožene stranke, da začasni obračun ni upošteven, ker je bil sestavljen na podlagi velikosti objekta kot izhaja iz izpiska zemljiške knjige, pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da s tem tožena stranka izpodbija tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, kar pa v predmetnem sporu, ki je spor majhne vrednosti, glede na izrecno določilo 1. odst. 458. člena ZPP, ni več dopustno.

     
  • 55.
    VDS sodba Pdp 805/2004
    20.4.2006
    delovno pravo
    VDS03536
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 83, 83/2, 111, 111/1.
    novi ZDR - izredna odpoved - pisna obdolžitev - zagovor
    Zakonodajalec je predvidel situacijo, ko delodajalec pred

    odpovedjo PZ delavcu ni dolžan omogočiti zagovora. V tem primeru

    delavcu tudi ni dolžan vročiti pisne obdolžitve, saj ima ta svojo

    funkcijo le v primeru, če je delavcu omogočen zagovor.

    Če delavec verbalno in fizično napade direktorja, gre za primer,

    ko od delodajalca ni mogoče pričakovati, da delavcu omogoči

    zagovor.

     
  • 56.
    VSC sklep Cp 1743/2005
    20.4.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01219
    ZOR člen 379, 379/1, 388, 392, 392/4, 392/5, 379, 379/1, 388, 392, 392/4, 392/5.
    terjatev - pretrganje zastaranja - zastaralni rok
    Zastaralni rok po pretrganju zastaranja (vložitev predloga za izvršbo) začne znova teči od dneva končanja postopka, začetega z zahtevo za prisilno izvršbo ali zavarovanje.

     
  • 57.
    VDS sodba in sklep Pdp 1168/2004
    20.4.2006
    delovno pravo
    VDS03535
    ZDR člen 14, 14/2, 17, 52, 204, 204/5, 14, 14/2, 17, 52, 204, 204/5. ZOFVI člen 109, 109/6, 109, 109/6. ZDR člen 14, 14/2, 17, 52, 204, 204/5, 14, 14/2, 17, 52, 204, 204/5.
    delovno razmerje za določen čas
    Zmotno je stališče, da je bilo mogoče uporabiti določbo 2.

    odstavka 14. člena ZDR/90 le v primeru, ko so bili izpolnjeni

    pogoji za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 17.

    členu ZDR/90. Določba 2. odstavka 14. člena ZDR/90 je omogočala

    delodajalecm, da so sklenili delovno razmerje za največ eno leto

    s kandidatom, ki ni izpolnjeval razpisnih pogojev za dela, za

    katera je delodajalec objavil potrebo po delu. V tem primeru je

    šlo za samostojen razlog za sklenitev delovnega razmerja za

    določen čas izven določb 17. člena ZDR/90. Novi ZDR/02 take

    izjeme ne pozna, pozna pa jo specialni predpis - ZOFVI - ki v 6.

    odstavku 109. člena določa, da se delovno razmerje lahko sklene

    tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za največ

    eno leto, če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje

    razpisnih pogojev in je zaposlitev potrebna za nemoteno

    opravljanje dela. Tudi v primeru iz 6. odstavka 109. člena ZOFVI

    gre za specilano določbo, skladno s katero delodajelec lahko

    sklene delovno razmerje za določen čas izven pogojev, določenih v

    52. členu ZDR/02 in v tem primeru ne pride do transformacije

    delovnega razmerja.

    Ni nezakonito, če delodajalec na podlagi 2. odstavka 14. člena

    ZDR/90 z istim delavcem, ki ni izpolnjeval razpisnih pogojev,

    sklene več delovnih razmerij za določen čas, saj z delavcem, ki

    ne izpolnjuje razpisnih pogojev, ni mogoče skleniti delovnega

    razmerja za nedoločen čas.

    Neizbrani kandidat ima skladno s 5. odstavkom 204. člena ZDR/02

    sodno varstvo le v primeru diskriminacije, ki je opredeljena v 6.

    členu ZDR/02. Če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje

    razpisnih pogojev in delodajalec skladno s 6. odstavkom 109.

    člena ZOFVI sklene z enim od njih delovno razmerje za določen

    čas, ne gre za diskriminacijo, če izmed kandidatov, ki ne

    izpolnjujejo pogojev, ne izbere tistega, ki je bil pri njej že

    zaposlen. Noben predpis ne določa, da ima v taki situaciji

    prednost pri zaposlitvi kandidat, ki je bil že zaposlen na

    podlagi 2. odstavka 14. člena ZDR/90 oz. 6. odstavka 109. člena

    ZOFVI.

     
  • 58.
    VSK sklep I Cpg 30/2006
    20.4.2006
    sodni register
    VSK02315
    ZSReg člen 30, 30/1, 30/2, 37, 37/3, 30, 30/1, 30/2, 37, 37/3.
    odločanje o predlogu za vpis v sodni register - procesne predpostavke - pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti - dopolnilni postopek - postopek s pritožbo
    Po 1. odst. 30. člena ZSReg v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni in šele, če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže. Pritožbeno sodišče meni, da bi vsekakor sodišče prve stopnje moralo tak dopolnilni postopek opraviti, če je menilo, da predlagatelj delitvenemu načrtu ni priložil zaključnega poročila prenosne družbe in otvoritvene bilance nove družbe, kot tudi ne otvoritvene bilance prenosne družbe. Podobno velja glede vprašanja firme nove družbe, ki naj bi se po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne razlikovala dovolj jasno od firm drugih družb. Glede tega obstoji izrecna določba 2. odst. 30. člena ZSR-eg, po kateri v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da je predlagana firma oz. ime subjekta vpisa v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku iz 1. odst. 30. člena ZSR-eg spremeni firmo oz. ime ter vloži spremenjen predlog z ustreznimi listinami, ne more pa zaradi tega predlog kar zavrniti.

     
  • 59.
    VSM sklep III Cp 1059/2006
    20.4.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM20249
    ZZZDR člen 81, 81a, 81/1, 82, 82/a, 81, 81a, 81/1, 82, 82/a.
    preživnina za razvezanega zakonca
    V postopku razveze zakonske zveze lahko nepreskrbljeni

    zakonec s tožbo zahteva preživnino (prvi odstavek 81. a

    člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih -

    ZZZDR). Zakonec ima pravico od drugega zakonca zahtevati

    preživnino pod pogojem, da nima sredstev za življenje in

    brez svoje krivde ni zaposlen (81. člen ZZZDR).

    Preživnina pa se določi glede na potrebe upravičenca in

    zmožnosti zavezanca (82. a člen ZZZDR). Za določitev

    preživnine razvezanemu zakoncu morajo biti tako

    izpolnjeni razlogi iz zgoraj citiranih zakonskih določil

    ZZZDR.

     
  • 60.
    VSK sklep II Cpg 276/2005
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02605
    ZKP člen 92, 131, 131/2, 92, 131, 131/2. ZIZ člen 2, 2/1, 2/2, 2, 2/1, 2/2.
    izvršba po uradni dolžnosti - enostranski izvršilni postopek - prisilna izterjava stroškov kazenskega postopka - predlog za oprostitev sodnih taks
    Predmet izterjave so stroški kazenskega postopka - povprečnina - ki so bili dolžniku naloženi v plačilo s pravnomočnim in izvršljivim sklepom sodišča. Po določilu 2. odst. 131. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se prisilna izterjava stroškov kazenskega postopka (med katere spada tudi povprečnina - 92. čl. ZKP), opravi po uradni dolžnosti. V obravnavanem primeru gre torej za izvršbo, ki se po uradni dolžnosti začne in se mora tako tudi izpeljati. V takšnem t.im. enostranskem izvršilnem postopku ne nastopa upnik v izvršilnem procesnem smislu.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 11
  • >
  • >>