• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSC sodba Cp 307/2005
    25.4.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01259
    ZOR člen 173, 174, 177, 200, 203, 173, 174, 177, 200, 203. ZTVCP člen 94, 94.
    odškodninska odgovornost - avtomobilist - negmotna škoda
    Tudi za kolesarja velja določba 94. člena ZTVCP, da so dolžni imeti varnostno razdaljo.

    V konkretnem primeru tožnikova kršitev tega zakonskega določila glede na vožnjo zavarovanke tožene stranke (ki je najprej prehitela kolesarja, nato pa takoj za križiščem zmanjšala hitrost in brez nakazane smeri zavila na desno) predstavlja tako majhno neprevidnost, da se njegov prispevek lahko zanemari.

     
  • 22.
    VSK sklep I Cp 1074/2004
    25.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02194
    ZPP člen 141, 142, 141, 142.
    vročitev - osebna vročitev - opomin za plačilo sodne takse - restriktivna razlaga nadomestne vročitve
    Poziv oziroma opomin za plačilo sodne takse je pisanje, ki ga je potrebno vročati osebno stranki. Glede na stroge posledice nadomestne vročitve za stranke je potrebno določbo 141. čl. ZPP razlagati restriktivno.

     
  • 23.
    VSK sklep I Cp 1457/2005
    25.4.2006
    stvarno pravo
    VSK01923
    SPZ člen 36, 36.
    motenje posesti
    Če bi sodišče tožeči stranki v obravnavanem posestnem sporu nudilo posestno varstvo, bi v izvršilnem postopku nujno prišlo do situacije, ko bi bilo potrebno izvršiti dve povsem nasprotujoči si sodni odločbi, zato je prav, da je sodišče dalo prednost tisti, ki je bila izdana v petitorni pravdi in zaključena pred posestno.

     
  • 24.
    VSL sklep III Cp 5855/2005
    25.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50813
    ZIZ člen 56, 56/2, 56, 56/2.
    ugovor po izteku roka - zavrženje ugovora
    Sodišče zavrže kasnejši ugovor po izteku roka, če temelji na

    razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil že v prejšnjem ugovoru.

    Zaradi obstoja formalne ovire se zato sodišče v takem primeru v

    vsebinsko presojo ugovora ne sme spuščati.

     
  • 25.
    VSK sklep I Cp 300/2005
    25.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02187
    ZPP člen 157, 157.
    povod za tožbo - pravdni stroški
    Tožena stranka je že pred tožbo sklenila s tožečo stranko dogovor o odplačilu dolga, kar med pravdnima strankama ni sporno, vendar obveznosti v dogovorjenem roku ni izpolnila. Zato ni mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo.

     
  • 26.
    VSK sodba I Cp 521/2005
    25.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK02201
    ZGD člen 101, 580, 580/1, 580/2, 580/6, 101, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZPP člen 286, 337, 286, 337. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35.
    nov dokaz - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenika - pasivni družbenik
    Družba je bila izbrisana iz sodnega registra po zaključku stečajnega postopka, vendar to na odgovornost toženca kot edinega družbenika za obveznosti izbrisane družbe ne vpliva, saj tudi če družba, ki se ni v roku uskladila z ZGD, kasneje preneha v stečaju, odgovarjajo za njene obveznosti, če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ni izpolnila obveznosti, osebno, neomejeno in solidarno, njeni družbeniki.

     
  • 27.
    VDS sodba Pdp 528/2005
    24.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03498
    ZDR člen 115, 115.
    delovno razmerje - zamudna sodba - redna odpoved
    Dejstvo, da je delavka mati samohranilka z otrokom, mlajšim od

    treh let, še ne pomeni, da je varovana kategorija po 115. členu

    ZDR.

     
  • 28.
    VSL sodba I Cpg 572/2005
    21.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05677
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 152, 154, 163, 163/1, 163/4, 163/6, 152, 154, 163, 163/1, 163/4, 163/6.
    pravdni stroški - proračun
    Pravica do povračila stroškov, to je terjatev, ki se nanaša na

    pravdne stroške, tako med sodnim postopkom še ne obstoji, temveč

    nastane praviloma šele ob koncu postopka.

    Po presoji pritožbenega sodišča neobstoječe terjatve (prim. 152. člen

    ZPP) po naravi stvari ni mogoče upoštevati pri poračunu po 313. členu

    ZOR. Iz naslova neobstoječe terjatve namreč ni dolga.

     
  • 29.
    VSL sklep III Cpg 28/2006
    21.4.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05689
     
    upniški odbor - nagrada stečajnega upravitelja - ugovor prenehanja terjatve - nadzor
    Odločitev o potrditvi predračuna stroškov ne spada v okvir odločitev,

    za katere mora stečajni senat predhodno pridobiti mnenje upniškega

    odbora.

    Odločanje v primeru odmere nagrade se od odločanja o izplačilu

    akontacije nagrade razlikuje v tem smislu, da gre pri odločanju o

    akontaciji nagrade zgolj za odločitev o začasnem izplačilu dela

    nagrade, ki se vračunava po odmeri nagrade po postopku iz 3. člena

    Odredbe ob zaključku stečajnega postopka.

    Ni izključiti možnosti, da bi stečajni senat za oceno pravilnosti

    ravnanja in postopanja stečajnega upravitelja glede posameznih

    vprašanj, za odgovore na katere je potrebno posebno strokovno znanje,

    s katerim sodišče ne razpolaga, pridobiti ustrezna mnenja strokovno

    usposobljene osebe. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je potrebno v

    skladu s 15. členom ZPPSL takšna dejstva ugotavljati s pomočjo

    sodnega izvedenca (243. člen ZPP), ne pa skozi postopek revizije, na

    katerega se sklicuje izpodbijani sklep.

    V okviru ugovornega postopka zoper potrjen osnutek za glavno

    razdelitev ni mogoče uveljavljati okoliščin, ki se nanašajo na sam

    obstoj posamezne terjatve, če te okoliščine niso nastopile po nastopu

    učinka iz 3. odstavka 142. člena ZPPSL.

     
  • 30.
    VDS sklep Pdp 959/2005
    21.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03493
    ZPP člen 109, 109.
    sodišče - denarna kazen - zaslišanje strank
    Kaznovanje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega

    udeleženca v postopku, ni vezano na predhodno kazensko obsodilno

    sodbo ali na zaslišanje storilca. Žalitev sodišča ni določena kot

    kaznivo dejanje, katerega obstoj bi bilo potrebno predhodno

    ugotavljati ob vsebinskih in procesnih jamstvih po Ustavi RS. Če

    nekdo v vlogi žali sodišče, mu to v skladu s 109. členom ZPP

    lahko izreče denarno kazen, če izjava storica ogroža ugled oz.

    spodkopava avtoriteto sodišča.

     
  • 31.
    VSC sklep I Cp 264/2006
    21.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01212
    ZIZ člen 38, 38.
    stroški izvršilnega postopka
    Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da stroški, ki jih je za potrditev pravnomočnosti priglasil upnik, niso bili potrebni.

     
  • 32.
    VSC sklep Cp 274/2006
    21.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSC01214
    ZOR člen 141, 141. ZPP člen 39, 40, 41, 42, 43, 45, 39, 40, 41, 42, 43, 45.
    oderuška pogodba - vrednost spornega predmeta
    O oderuški pogodbi govorimo takrat, ko se za nesorazmerno obremenitev ene pogodbene stranke izkoristi njen šibkejši položaj ali lastnost. Bistven objektivni element oderuštva je nesorazmerje, to pa se mora opreti na neko primerljivost. Oderuštvo je najhujši poseg v načelo enakovrednosti dajatev, ki je uzakonjeno v 15. čl. ZOR ter pri tem ne gre le za zaščito interesa prikrajšane stranke, ampak tudi za zaščito javnega interesa. Zato so pravne posledice oderuštva strožje kot pa na primer pri čezmernem prikrajšanju. O oderuški pogodbi lahko govorimo, če sta skupaj izpolnjena objektivni in subjektivni element. Objektivni element oderuštva je obstoj očitne nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Standard očitne nesorazmernosti se pri odločanju o oderuštvu lahko razume strožje, predvsem tudi zato, ker gre za ravnanje, ki je v nasprotju z moralo in javnim interesom. Tako se na primer nesorazmernost lahko skriva tudi v posebnih bremenih ali dodatnih obveznostih, ki jih prevzame prikrajšana stranka, oz. odpovedi pravic in ugodnejšega položaja. Bistvena značilnost oderuštva pa je subjektivni element. Oderuštvo je posledica zavestnega ravnanja in nesorazmerje med izpolnitvama ni nikoli naključno. Vselej se izhaja iz namere prikrajšati drugo pogodbeno stranko zato, da se na drugi strani doseže premoženjska korist.

     
  • 33.
    VSC sklep Cp 12/2005
    21.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01217
    ZPP člen 277, 277/2, 318, 324, 324/5, 324/6, 338, 338/1, 338/2, 277, 277/2, 318, 324, 324/5, 324/6, 338, 338/1, 338/2.
    zamudna sodba
    Zamudna sodba po 318. čl. ZPP se izda, kadar tožena stranka, ki je pravilno prejela tožbo, v roku 30 dni od vročitve, ne odgovori na tožbo. Značilnost instituta zamudne sodbe je, da je urejen v poglavju ZPP, ki ureja postopek v fazi priprav za glavno obravnavo. To pa pomeni, da sodišče izda zamudno sodbo v tej fazi postopka in da je ne more izdati kasneje, ko o zahtevku že meritorno odloča, izvaja dokaze in celo izda sodbo.

    Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava kot točne navedbe tožeče stranke, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek, priznava tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. S tem postanejo navedbe iz tožbe nesporne in jih zato ni treba dokazovati. Za izdajo zamudne sodbe ZPP ne zahteva več predloga tožeče stranke, ampak določa, da sodišče samo izda zamudno sodbo, če meni, da so izpolnjeni pogoji iz 318. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bi, kot mu to določa II. odst. 277. čl. ZPP, lahko izdalo zamudno sodbo le v fazi postopka vročanja odgovora na tožbo ne pa tudi kasneje, ko je o zahtevku meritorno odločalo. Zato je bilo potrebno tudi iz tega razloga zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v ponovno odločanje.

     
  • 34.
    VDS sodba Pdp 1238/2005
    21.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03495
    URS člen 155, 155. ZDR člen 103, 111, 103, 111.
    delovno razmerje - odpoved - kršitev delovnih obveznosti - prepoved retroaktivnosti - likvidacija
    Delavcu ni mogoče izredno odpovedati PZ po določbah novega ZDR

    za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, ki so bile storjene

    pred uveljavitvijo novega ZDR in za katere je disciplinski

    postopek na podlagi predpisov, veljavnih pred 1.1.2003, že

    zastaral. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev ustavnega načela

    prepovedi retroaktivne veljavnosti zakona.

    V primeru likvidacije delodajalca - za razliko od ureditve

    po prešnjih predpisih (ZPPSL) - delovno razmerje ne preneha

    vsem delavcem, ampak le tistim, katerih delo je zaradi

    likvidacije postalo nepotrebno. Zato je tudi po začetku

    likvidacijskega postopka mogoča reintegracija delavca.

     
  • 35.
    VSL sodba I Kp 1298/2006
    21.4.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL23040
    KZ člen 253, 253.
    izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice
    Nepravilni so zaključki sodišča prve stopnje, češ da 2. odst. 253. čl. KZ z besedo "si" sankcionira zgolj pridobitev premoženjske koristi z zlorabo kreditne ali bančne kartice storilcu osebno. Temeljna oblika kaznivega dejanja je določena v prvem odstavku 253. čl. KZ, ki določa tudi obliko krivde (obarvani naklep), v 2. odst. pa je inkriminirana zgolj drugačna izvršitvena oblika, kar je jasno razvidno iz besedila "enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka uporabi...". Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz zgodovinskega razvoja te kazenskopravne določbe, saj je KZ SFRJ v 172. čl. inkriminiral samo izdajo nekritega čeka tako, kot je še vedno inkriminirana v 1. odst. 253. čl. KZ, KZ 1995 pa je dopolnil inkriminacijo t. i. čekovne goljufije iz 1. odst. še z neupravičeno uporabo bankomata in zlorabo kreditne kartice, kar je bila logična posledica razvoja plačilnega prometa. Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz sodne prakse, npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 273/2003 in Ips 315/2003, kjer je sodišče določno ocenilo, da "predmet napada sta ček oz. bančna ali kreditna kartica, v obeh primerih storilec ravna z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist". Skratka, čl. 253 KZ opredeljuje, kot je razvidno že iz naslova, eno kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka in zlorabo bančne ali kreditne kartice, kar pomeni eno kaznivo dejanje z dvema izvršitvenima oblikama, ne glede na besedico "si".

     
  • 36.
    VSK sodba I Cpg 1/2006
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02317
    ZPP člen 286, 286.
    dokazni predlog - prekluzija dokazov
    Dokazni predlog toženca na zaslišanje prič je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ker jih je toženec predlagal prepozno. Okoliščina, da jih je toženec predlagal šele po tem, ko je tožeča stranka te dokazne predloge umaknila, ne opravičuje tožene stranke, da je te dokazne predlog podala šele kasneje kot bi jih smela.

     
  • 37.
    VSK sklep I Cpg 146/2005
    20.4.2006
    mednarodno zasebno pravo
    VSK02010
    ZUKZ člen 49, 49/2, 49, 49/2. ZPP člen 29, 29.
    spor z mednarodnim elementom - sodna pristojnost slovenskega sodišča
    Ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik ni državljan Republike Slovenije in da je tožena stranka tuja pravna oseba s sedežem v L., podružnice v Republiki Sloveniji pa tudi nima ter da se je delo, pri katerem se je tožnik poškodoval, opravljalo v tujini, utemeljujejo odločitev, da ni podana sodna pristojnost slovenskega sodišča.

     
  • 38.
    VSC sklep Cp 1743/2005
    20.4.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01219
    ZOR člen 379, 379/1, 388, 392, 392/4, 392/5, 379, 379/1, 388, 392, 392/4, 392/5.
    terjatev - pretrganje zastaranja - zastaralni rok
    Zastaralni rok po pretrganju zastaranja (vložitev predloga za izvršbo) začne znova teči od dneva končanja postopka, začetega z zahtevo za prisilno izvršbo ali zavarovanje.

     
  • 39.
    VSM sklep III Cp 1059/2006
    20.4.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM20249
    ZZZDR člen 81, 81a, 81/1, 82, 82/a, 81, 81a, 81/1, 82, 82/a.
    preživnina za razvezanega zakonca
    V postopku razveze zakonske zveze lahko nepreskrbljeni

    zakonec s tožbo zahteva preživnino (prvi odstavek 81. a

    člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih -

    ZZZDR). Zakonec ima pravico od drugega zakonca zahtevati

    preživnino pod pogojem, da nima sredstev za življenje in

    brez svoje krivde ni zaposlen (81. člen ZZZDR).

    Preživnina pa se določi glede na potrebe upravičenca in

    zmožnosti zavezanca (82. a člen ZZZDR). Za določitev

    preživnine razvezanemu zakoncu morajo biti tako

    izpolnjeni razlogi iz zgoraj citiranih zakonskih določil

    ZZZDR.

     
  • 40.
    VDS sodba Pdp 611/2005
    20.4.2006
    delovno pravo
    VDS03756
    ZDR člen 110, 110/1, 110, 110/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok
    Če gre za trajajočo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi ves čas trajanja kršitve, pa tudi po njenem prenehanju. V tem primeru začne teči objektivni 6 mesečni rok iz 2. odstavka 110. člena ZDR z dnem prenehanja kršitve, subjektivni 15 dnevni pa z dnem, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>