• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sklep I Cp 795/2004
    25.4.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02195
    ZOR člen 371, 372, 372/2.
    zastaranje - občasne terjatve - obroki posojila - anuitete
    Triletni zastaralni rok za občasne terjatve velja le, če gre za terjatve, ki so samostojne. Samostojnost pomeni, da je terjatev več, da gre za primer, ko iz sicer istega naslova izvira več terjatev, posamezna od občasnih terjatev pa nima enake usode kot druge. Obroki posojila ne pomenijo posameznih delov neke celote. Pri njih je na več delov razdeljena sama obveznost. Zato tudi niso občasne terjatve. Izjema velja za anuitete. Vendar ne zato, ker bi bile občasne terjatve, pač pa, ker za njih ZOR v 2. odstavku 372. člena določa, da zastarajo tako kot občasne terjatve.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 5855/2005
    25.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50813
    ZIZ člen 56, 56/2, 56, 56/2.
    ugovor po izteku roka - zavrženje ugovora
    Sodišče zavrže kasnejši ugovor po izteku roka, če temelji na

    razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil že v prejšnjem ugovoru.

    Zaradi obstoja formalne ovire se zato sodišče v takem primeru v

    vsebinsko presojo ugovora ne sme spuščati.

     
  • 23.
    VSK sodba in sklep I Cp 1029/2004
    25.4.2006
    stvarno pravo
    VSK01943
    ZL člen 5, 5. ZVO člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZV-1 člen 28, 28/2, 189, 189/3, 28, 28/2, 189, 189/3.
    javno dobro - družbena lastnina
    Zakon o vodah, ki je bil sprejet v letu 2002 (Ur. l. RS 67/02) daje jasen odgovor o tem, kdo je lastnik morja. Da je to država, izhaja iz 2. odst. 28. čl. tega zakona. Del sporne parcele, ki je v naravi morje (morje je bilo tudi pred nasipavanjem) pa že po logiki stvari ne more biti (nezazidano) stavbno zemljišče.

     
  • 24.
    VSK sklep I Cp 150/2005
    25.4.2006
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK02889
    ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    aktivna procesna legitimacija - stroški postopka - prehod zapustnikovih dolgov na dediče
    Glede na zatrjevano dejstvo, da je tožnik L. Č. še pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl, predstavlja plačilo stroškov postopka zapustnikov dolg. Ta pa po 1. odst. 142. čl. Zakona o dedovanju preide na zapustnikove dediče in sicer do višine podedovanega premoženja.

     
  • 25.
    VSK sklep I Cp 605/2005
    25.4.2006
    nepravdno pravo - civilno procesno pravo
    VSK02885
    ZNP člen 132, 132/1, 132, 132/1. ZPP člen 196, 196.
    sodna ureditev meje - vsebina predloga - enotni sosporniki
    Kot udeleženci v tem postopku lahko nastopajo le vsi zemljiškoknjižni solastniki nepremičnin, katerih mejo se ureja, in so le-ti enotni sosporniki, saj je mogoče to sporno materialno razmerje rešiti le na enak način za vse solastnike.

     
  • 26.
    VSC sodba Cp 307/2005
    25.4.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01259
    ZOR člen 173, 174, 177, 200, 203, 173, 174, 177, 200, 203. ZTVCP člen 94, 94.
    odškodninska odgovornost - avtomobilist - negmotna škoda
    Tudi za kolesarja velja določba 94. člena ZTVCP, da so dolžni imeti varnostno razdaljo.

    V konkretnem primeru tožnikova kršitev tega zakonskega določila glede na vožnjo zavarovanke tožene stranke (ki je najprej prehitela kolesarja, nato pa takoj za križiščem zmanjšala hitrost in brez nakazane smeri zavila na desno) predstavlja tako majhno neprevidnost, da se njegov prispevek lahko zanemari.

     
  • 27.
    VDS sodba Pdp 528/2005
    24.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03498
    ZDR člen 115, 115.
    delovno razmerje - zamudna sodba - redna odpoved
    Dejstvo, da je delavka mati samohranilka z otrokom, mlajšim od

    treh let, še ne pomeni, da je varovana kategorija po 115. členu

    ZDR.

     
  • 28.
    VSC sklep Cp 274/2006
    21.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSC01214
    ZOR člen 141, 141. ZPP člen 39, 40, 41, 42, 43, 45, 39, 40, 41, 42, 43, 45.
    oderuška pogodba - vrednost spornega predmeta
    O oderuški pogodbi govorimo takrat, ko se za nesorazmerno obremenitev ene pogodbene stranke izkoristi njen šibkejši položaj ali lastnost. Bistven objektivni element oderuštva je nesorazmerje, to pa se mora opreti na neko primerljivost. Oderuštvo je najhujši poseg v načelo enakovrednosti dajatev, ki je uzakonjeno v 15. čl. ZOR ter pri tem ne gre le za zaščito interesa prikrajšane stranke, ampak tudi za zaščito javnega interesa. Zato so pravne posledice oderuštva strožje kot pa na primer pri čezmernem prikrajšanju. O oderuški pogodbi lahko govorimo, če sta skupaj izpolnjena objektivni in subjektivni element. Objektivni element oderuštva je obstoj očitne nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Standard očitne nesorazmernosti se pri odločanju o oderuštvu lahko razume strožje, predvsem tudi zato, ker gre za ravnanje, ki je v nasprotju z moralo in javnim interesom. Tako se na primer nesorazmernost lahko skriva tudi v posebnih bremenih ali dodatnih obveznostih, ki jih prevzame prikrajšana stranka, oz. odpovedi pravic in ugodnejšega položaja. Bistvena značilnost oderuštva pa je subjektivni element. Oderuštvo je posledica zavestnega ravnanja in nesorazmerje med izpolnitvama ni nikoli naključno. Vselej se izhaja iz namere prikrajšati drugo pogodbeno stranko zato, da se na drugi strani doseže premoženjska korist.

     
  • 29.
    VSL sklep III Cpg 28/2006
    21.4.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05689
     
    upniški odbor - nagrada stečajnega upravitelja - ugovor prenehanja terjatve - nadzor
    Odločitev o potrditvi predračuna stroškov ne spada v okvir odločitev,

    za katere mora stečajni senat predhodno pridobiti mnenje upniškega

    odbora.

    Odločanje v primeru odmere nagrade se od odločanja o izplačilu

    akontacije nagrade razlikuje v tem smislu, da gre pri odločanju o

    akontaciji nagrade zgolj za odločitev o začasnem izplačilu dela

    nagrade, ki se vračunava po odmeri nagrade po postopku iz 3. člena

    Odredbe ob zaključku stečajnega postopka.

    Ni izključiti možnosti, da bi stečajni senat za oceno pravilnosti

    ravnanja in postopanja stečajnega upravitelja glede posameznih

    vprašanj, za odgovore na katere je potrebno posebno strokovno znanje,

    s katerim sodišče ne razpolaga, pridobiti ustrezna mnenja strokovno

    usposobljene osebe. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je potrebno v

    skladu s 15. členom ZPPSL takšna dejstva ugotavljati s pomočjo

    sodnega izvedenca (243. člen ZPP), ne pa skozi postopek revizije, na

    katerega se sklicuje izpodbijani sklep.

    V okviru ugovornega postopka zoper potrjen osnutek za glavno

    razdelitev ni mogoče uveljavljati okoliščin, ki se nanašajo na sam

    obstoj posamezne terjatve, če te okoliščine niso nastopile po nastopu

    učinka iz 3. odstavka 142. člena ZPPSL.

     
  • 30.
    VDS sklep Pdp 959/2005
    21.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03493
    ZPP člen 109, 109.
    sodišče - denarna kazen - zaslišanje strank
    Kaznovanje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega

    udeleženca v postopku, ni vezano na predhodno kazensko obsodilno

    sodbo ali na zaslišanje storilca. Žalitev sodišča ni določena kot

    kaznivo dejanje, katerega obstoj bi bilo potrebno predhodno

    ugotavljati ob vsebinskih in procesnih jamstvih po Ustavi RS. Če

    nekdo v vlogi žali sodišče, mu to v skladu s 109. členom ZPP

    lahko izreče denarno kazen, če izjava storica ogroža ugled oz.

    spodkopava avtoriteto sodišča.

     
  • 31.
    VSC sklep Cp 12/2005
    21.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01217
    ZPP člen 277, 277/2, 318, 324, 324/5, 324/6, 338, 338/1, 338/2, 277, 277/2, 318, 324, 324/5, 324/6, 338, 338/1, 338/2.
    zamudna sodba
    Zamudna sodba po 318. čl. ZPP se izda, kadar tožena stranka, ki je pravilno prejela tožbo, v roku 30 dni od vročitve, ne odgovori na tožbo. Značilnost instituta zamudne sodbe je, da je urejen v poglavju ZPP, ki ureja postopek v fazi priprav za glavno obravnavo. To pa pomeni, da sodišče izda zamudno sodbo v tej fazi postopka in da je ne more izdati kasneje, ko o zahtevku že meritorno odloča, izvaja dokaze in celo izda sodbo.

    Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava kot točne navedbe tožeče stranke, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek, priznava tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. S tem postanejo navedbe iz tožbe nesporne in jih zato ni treba dokazovati. Za izdajo zamudne sodbe ZPP ne zahteva več predloga tožeče stranke, ampak določa, da sodišče samo izda zamudno sodbo, če meni, da so izpolnjeni pogoji iz 318. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bi, kot mu to določa II. odst. 277. čl. ZPP, lahko izdalo zamudno sodbo le v fazi postopka vročanja odgovora na tožbo ne pa tudi kasneje, ko je o zahtevku meritorno odločalo. Zato je bilo potrebno tudi iz tega razloga zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v ponovno odločanje.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1238/2005
    21.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03495
    URS člen 155, 155. ZDR člen 103, 111, 103, 111.
    delovno razmerje - odpoved - kršitev delovnih obveznosti - prepoved retroaktivnosti - likvidacija
    Delavcu ni mogoče izredno odpovedati PZ po določbah novega ZDR

    za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, ki so bile storjene

    pred uveljavitvijo novega ZDR in za katere je disciplinski

    postopek na podlagi predpisov, veljavnih pred 1.1.2003, že

    zastaral. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev ustavnega načela

    prepovedi retroaktivne veljavnosti zakona.

    V primeru likvidacije delodajalca - za razliko od ureditve

    po prešnjih predpisih (ZPPSL) - delovno razmerje ne preneha

    vsem delavcem, ampak le tistim, katerih delo je zaradi

    likvidacije postalo nepotrebno. Zato je tudi po začetku

    likvidacijskega postopka mogoča reintegracija delavca.

     
  • 33.
    VSL sodba I Cpg 572/2005
    21.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05677
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 152, 154, 163, 163/1, 163/4, 163/6, 152, 154, 163, 163/1, 163/4, 163/6.
    pravdni stroški - proračun
    Pravica do povračila stroškov, to je terjatev, ki se nanaša na

    pravdne stroške, tako med sodnim postopkom še ne obstoji, temveč

    nastane praviloma šele ob koncu postopka.

    Po presoji pritožbenega sodišča neobstoječe terjatve (prim. 152. člen

    ZPP) po naravi stvari ni mogoče upoštevati pri poračunu po 313. členu

    ZOR. Iz naslova neobstoječe terjatve namreč ni dolga.

     
  • 34.
    VSL sodba I Kp 1298/2006
    21.4.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL23040
    KZ člen 253, 253.
    izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice
    Nepravilni so zaključki sodišča prve stopnje, češ da 2. odst. 253. čl. KZ z besedo "si" sankcionira zgolj pridobitev premoženjske koristi z zlorabo kreditne ali bančne kartice storilcu osebno. Temeljna oblika kaznivega dejanja je določena v prvem odstavku 253. čl. KZ, ki določa tudi obliko krivde (obarvani naklep), v 2. odst. pa je inkriminirana zgolj drugačna izvršitvena oblika, kar je jasno razvidno iz besedila "enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka uporabi...". Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz zgodovinskega razvoja te kazenskopravne določbe, saj je KZ SFRJ v 172. čl. inkriminiral samo izdajo nekritega čeka tako, kot je še vedno inkriminirana v 1. odst. 253. čl. KZ, KZ 1995 pa je dopolnil inkriminacijo t. i. čekovne goljufije iz 1. odst. še z neupravičeno uporabo bankomata in zlorabo kreditne kartice, kar je bila logična posledica razvoja plačilnega prometa. Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz sodne prakse, npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 273/2003 in Ips 315/2003, kjer je sodišče določno ocenilo, da "predmet napada sta ček oz. bančna ali kreditna kartica, v obeh primerih storilec ravna z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist". Skratka, čl. 253 KZ opredeljuje, kot je razvidno že iz naslova, eno kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka in zlorabo bančne ali kreditne kartice, kar pomeni eno kaznivo dejanje z dvema izvršitvenima oblikama, ne glede na besedico "si".

     
  • 35.
    VSC sklep I Cp 264/2006
    21.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01212
    ZIZ člen 38, 38.
    stroški izvršilnega postopka
    Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da stroški, ki jih je za potrditev pravnomočnosti priglasil upnik, niso bili potrebni.

     
  • 36.
    VSK sklep I Cpg 117/2005
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02011
    ZPP člen 324, 325, 326, 324, 325, 326.
    dopolnilna sodba
    Ker je dopolnilna sodba samostojna sodba o delu zahtevka, mora sodišče v dopolnilni sodbi pojasniti svojo odločitev.

     
  • 37.
    VSK sklep II Cpg 44/2006
    20.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02334
    ZIZ člen 41, 41. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
    nepopolna vloga - popravljen predlog za izvršbo
    Po vsebini ni utemeljena navedba dolžnika, da naj bi poslal sodišču prve stopnje popravljeni predlog za izvršbo. Kot je razvidno iz priloženega spisa istega sodišča je dejansko upnik sodišču poslal dne 29.9.2004 izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine, ki se sicer nanaša na isti stranki in na isto terjatev, vendar pa iz tega predloga ne izhaja, da bi šlo za popravljen predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje ga je zato upravičeno štelo kot samostojen predlog za izvršbo in o njem odločalo v posebnem postopku.

     
  • 38.
    VSK sodba I Cpg 116/2005
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02012
    ZPP člen 316, 316/1, 338, 338/3, 316, 316/1, 338, 338/3.
    sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
    Po določilih 3.odst. 338.čl. ZPP se sme sodba na podlagi pripoznave izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.

     
  • 39.
    VSK sklep I Cpg 30/2006
    20.4.2006
    sodni register
    VSK02315
    ZSReg člen 30, 30/1, 30/2, 37, 37/3, 30, 30/1, 30/2, 37, 37/3.
    odločanje o predlogu za vpis v sodni register - procesne predpostavke - pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti - dopolnilni postopek - postopek s pritožbo
    Po 1. odst. 30. člena ZSReg v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni in šele, če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže. Pritožbeno sodišče meni, da bi vsekakor sodišče prve stopnje moralo tak dopolnilni postopek opraviti, če je menilo, da predlagatelj delitvenemu načrtu ni priložil zaključnega poročila prenosne družbe in otvoritvene bilance nove družbe, kot tudi ne otvoritvene bilance prenosne družbe. Podobno velja glede vprašanja firme nove družbe, ki naj bi se po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne razlikovala dovolj jasno od firm drugih družb. Glede tega obstoji izrecna določba 2. odst. 30. člena ZSR-eg, po kateri v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da je predlagana firma oz. ime subjekta vpisa v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku iz 1. odst. 30. člena ZSR-eg spremeni firmo oz. ime ter vloži spremenjen predlog z ustreznimi listinami, ne more pa zaradi tega predlog kar zavrniti.

     
  • 40.
    VDS sodba Psp 931/2005
    20.4.2006
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03850
    ZPIZ-1 člen 60, 93, 101, 156, 159, 156, 159, 60, 93, 101.
    invalid III. kategorije - krajši delovni čas - invalidska pokojnina
    Invalidnost ni pravica, temveč pravno dejstvo, ki se ugotavlja po postopku, določenem v zakonu.

    Pri delovnem invalidu III. kategorije invalidnosti se od 1.1.2003 ugotavlja izpolnjevanje pogojev za delno invalidsko pokojnino in ne nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>