ao-plus zavarovanje - dodatno zavarovanje - revalorizacija zavarovalne vsote
AO - plus zavarovanje je prostovoljno (pogodbeno) zavarovanje, torej ni obvezno, saj ne temelji na zakonu. Zato je za presojo obveznosti zavarovalnice odločilna pogodbeno dogovorjena višina zavarovalne vsote.
Revalorizacija je bila posledica stališča sodne prakse, da je potrebno nominalno predpisano zavarovalno vsoto zaradi osnovnega namena zakonsko predpisanega (obveznega) zavarovanja, revalorizirati.
ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
aktivna procesna legitimacija - stroški postopka - prehod zapustnikovih dolgov na dediče
Glede na zatrjevano dejstvo, da je tožnik L. Č. še pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl, predstavlja plačilo stroškov postopka zapustnikov dolg. Ta pa po 1. odst. 142. čl. Zakona o dedovanju preide na zapustnikove dediče in sicer do višine podedovanega premoženja.
ZPSPP člen 28, 28. ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3.
najemna pogodba za poslovni prostor - kompenzacija najemnine - odstop od pogodbe - ugovor zastaranja
Po določilu 28. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) najemodajalec lahko odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema, med drugim, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil. Tako dejansko stanje je podano v obravnavanem primeru.
Toženka je v predlogu za obnovo postopka navajala, da je bila tudi v času prejema sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna. Odločanje o pravočasnosti predloga za obnovo postopka je tako odvisna od vprašanja, ali je bila toženka v času prejema sodbe pravdno sposobna, saj rok za vložitev predloga za obnovo postopka ne more začeti teči, dokler oseba, ki je v postopku ni zastopal zakoniti zastopnik, ne postane pravdno sposobna oz. sodba ni vročena zakonitemu zastopniku, saj pravdno nesposobna oseba v postopku ne more varovati svojih pravic (torej tudi ne more pravočasno vložiti predloga za obnovo postopka). Sodišče prve stopnje bi tako moralo odgovoriti tudi na trditev toženke, da je bila v času vročitve sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna.
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-A) je bila opuščena dolžnost sodišča, da tožnika pozove k odpravi nesklepčnosti tožbe. V primeru, to je kadar v tožbi zatrjevana dejstva ne pogojujejo utemeljenosti tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, se takšne tožbe ne vrača v popravo, saj gre za materialno pomanjkljivost (ne pa formalno), ter sodišče prve stopnje brez nadaljnjega izda sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne.
ZPP informativnih dokazov, pri katerih sploh manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele izvedba dokaza dala podlago za trditve, ne dovoljuje.
ZOR člen 154, 174, 174/1, 206, 206/1, 207, 154, 174, 174/1, 206, 206/1, 207.
nevarna stvar - krivdna odgovornost - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Plitek 3 cm izrez, manjša neravnina ne more predstavljati povečane nevarnosti, za katero bi bila tožena stranka objektivno odgovorna. Po 207. členu ZOR naročnik in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila z izvajanjem teh del.
izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice
Nepravilni so zaključki sodišča prve stopnje, češ da 2. odst. 253. čl. KZ z besedo "si" sankcionira zgolj pridobitev premoženjske koristi z zlorabo kreditne ali bančne kartice storilcu osebno. Temeljna oblika kaznivega dejanja je določena v prvem odstavku 253. čl. KZ, ki določa tudi obliko krivde (obarvani naklep), v 2. odst. pa je inkriminirana zgolj drugačna izvršitvena oblika, kar je jasno razvidno iz besedila "enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka uporabi...". Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz zgodovinskega razvoja te kazenskopravne določbe, saj je KZ SFRJ v 172. čl. inkriminiral samo izdajo nekritega čeka tako, kot je še vedno inkriminirana v 1. odst. 253. čl. KZ, KZ 1995 pa je dopolnil inkriminacijo t. i. čekovne goljufije iz 1. odst. še z neupravičeno uporabo bankomata in zlorabo kreditne kartice, kar je bila logična posledica razvoja plačilnega prometa. Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz sodne prakse, npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 273/2003 in Ips 315/2003, kjer je sodišče določno ocenilo, da "predmet napada sta ček oz. bančna ali kreditna kartica, v obeh primerih storilec ravna z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist". Skratka, čl. 253 KZ opredeljuje, kot je razvidno že iz naslova, eno kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka in zlorabo bančne ali kreditne kartice, kar pomeni eno kaznivo dejanje z dvema izvršitvenima oblikama, ne glede na besedico "si".
ZOR člen 141, 141. ZPP člen 39, 40, 41, 42, 43, 45, 39, 40, 41, 42, 43, 45.
oderuška pogodba - vrednost spornega predmeta
O oderuški pogodbi govorimo takrat, ko se za nesorazmerno obremenitev ene pogodbene stranke izkoristi njen šibkejši položaj ali lastnost. Bistven objektivni element oderuštva je nesorazmerje, to pa se mora opreti na neko primerljivost. Oderuštvo je najhujši poseg v načelo enakovrednosti dajatev, ki je uzakonjeno v 15. čl. ZOR ter pri tem ne gre le za zaščito interesa prikrajšane stranke, ampak tudi za zaščito javnega interesa. Zato so pravne posledice oderuštva strožje kot pa na primer pri čezmernem prikrajšanju. O oderuški pogodbi lahko govorimo, če sta skupaj izpolnjena objektivni in subjektivni element. Objektivni element oderuštva je obstoj očitne nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Standard očitne nesorazmernosti se pri odločanju o oderuštvu lahko razume strožje, predvsem tudi zato, ker gre za ravnanje, ki je v nasprotju z moralo in javnim interesom. Tako se na primer nesorazmernost lahko skriva tudi v posebnih bremenih ali dodatnih obveznostih, ki jih prevzame prikrajšana stranka, oz. odpovedi pravic in ugodnejšega položaja. Bistvena značilnost oderuštva pa je subjektivni element. Oderuštvo je posledica zavestnega ravnanja in nesorazmerje med izpolnitvama ni nikoli naključno. Vselej se izhaja iz namere prikrajšati drugo pogodbeno stranko zato, da se na drugi strani doseže premoženjska korist.
Zamudna sodba po 318. čl. ZPP se izda, kadar tožena stranka, ki je pravilno prejela tožbo, v roku 30 dni od vročitve, ne odgovori na tožbo. Značilnost instituta zamudne sodbe je, da je urejen v poglavju ZPP, ki ureja postopek v fazi priprav za glavno obravnavo. To pa pomeni, da sodišče izda zamudno sodbo v tej fazi postopka in da je ne more izdati kasneje, ko o zahtevku že meritorno odloča, izvaja dokaze in celo izda sodbo.
Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava kot točne navedbe tožeče stranke, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek, priznava tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. S tem postanejo navedbe iz tožbe nesporne in jih zato ni treba dokazovati. Za izdajo zamudne sodbe ZPP ne zahteva več predloga tožeče stranke, ampak določa, da sodišče samo izda zamudno sodbo, če meni, da so izpolnjeni pogoji iz 318. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bi, kot mu to določa II. odst. 277. čl. ZPP, lahko izdalo zamudno sodbo le v fazi postopka vročanja odgovora na tožbo ne pa tudi kasneje, ko je o zahtevku meritorno odločalo. Zato je bilo potrebno tudi iz tega razloga zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v ponovno odločanje.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor- pravnomočen izvršilni naslov
V konkretni zadevi gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Dolžnik v svojem ugovoru navaja okoliščine, ki bi bile lahko pomembne v pravdi, v kateri je izšla navedena sodba, ne more pa z njimi napadati samega izvršilnega naslova, potem ko je ta postal pravnomočen in izvršljiv.
odločanje o predlogu za vpis v sodni register - procesne predpostavke - pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti - dopolnilni postopek - postopek s pritožbo
Po 1. odst. 30. člena ZSReg v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni in šele, če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže. Pritožbeno sodišče meni, da bi vsekakor sodišče prve stopnje moralo tak dopolnilni postopek opraviti, če je menilo, da predlagatelj delitvenemu načrtu ni priložil zaključnega poročila prenosne družbe in otvoritvene bilance nove družbe, kot tudi ne otvoritvene bilance prenosne družbe. Podobno velja glede vprašanja firme nove družbe, ki naj bi se po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne razlikovala dovolj jasno od firm drugih družb. Glede tega obstoji izrecna določba 2. odst. 30. člena ZSR-eg, po kateri v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da je predlagana firma oz. ime subjekta vpisa v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku iz 1. odst. 30. člena ZSR-eg spremeni firmo oz. ime ter vloži spremenjen predlog z ustreznimi listinami, ne more pa zaradi tega predlog kar zavrniti.
ZPP člen 87, 87/3, 95, 95/3, 116, 87, 87/3, 95, 95/3, 116. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
vrnitev v prejšnje stanje - zastopanje - pooblaščenec - odvetnik
Če je odvetnik ob isti uri vabljen na dva naroka, to ne predstavlja upravičenega razloga za izostanek z enega naroka. Če odvetnik za pristop na narok pooblasti napačno osebo, to ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je odvetnik za pristop na poravnalni narok napačno pooblastil sodelavca iz pisarne, ki ima opravljen pravosodni izpit, namesto odvetnika ali odvetniškega kandidata iz svoje pisarne, sodišče pravdnih dejanj tega pooblaščenca ni upoštevalo in je na podlagi 2. odstavka 28. člena ZDSS-1 štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
ZPP člen 316, 316/1, 338, 338/3, 316, 316/1, 338, 338/3.
sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
Po določilih 3.odst. 338.čl. ZPP se sme sodba na podlagi pripoznave izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 429, 429.
vstop v pravni položaj prednika - izpolnjevanje obveznosti - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi
Z obrazložitvijo, da je toženec sprejel in nasledil pogodbena določila od pravnega prednika, je sodišče prve stopnje očitno hotelo povedati le to, da je toženec stopil v pravni položaj prednika in mora zato izpolnjevati enake obveznosti po pogodbi o upravljanju kot so veljale za prednika. Kar pa se tiče navedb tožene stranke, da začasni obračun ni upošteven, ker je bil sestavljen na podlagi velikosti objekta kot izhaja iz izpiska zemljiške knjige, pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da s tem tožena stranka izpodbija tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, kar pa v predmetnem sporu, ki je spor majhne vrednosti, glede na izrecno določilo 1. odst. 458. člena ZPP, ni več dopustno.