52. člen ZIZ se nanaša na odpravo nepravilnosti v fazi opravljanja izvršbe, torej v fazi dejanske realizacije izvršilnih dejanj, ne more pa se na njegovi podlagi posegati v fazo dovolitve izvršbe oziroma nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pravni sredstvi, namenjeni odpravi nepravilnosti v tej fazi postopka, sta ugovor in pritožba, kot to izhaja iz 9. člena ZIZ. Tudi sicer 52. člen ZIZ jasno določa, da se lahko na podlagi tega zakonskega določila odpravijo samo tiste nepravilnosti, ki jih je pri opravljanju zagrešil izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, kamor očitno ne moremo šteti nepravilnosti, ki jih je pri svojem delu zagrešilo sodišče samo.
pravne posledice - začetka postopka prisilne poravnave - prekinitev izvršbe
Po določilu 30. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.) nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko sodišča in ena od pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave je tudi ta, da se prekinejo izvršbe, ki že tečejo (2. odst. 36. čl. ZPPSL). Glede na takšno zakonsko ureditev se pokaže, da niso utemeljene pritožbene trditve upnika, češ da je bil izpodbijani sklep izdan v času, ko sklep o začetku postopka prisilne poravnave še ni postal pravnomočen, ker da je upnik zoper njega vložil pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno.
ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10.
rubež - zamudne obresti - stroški izvršitelja
Za rubež, ki ga je izvršitelj razpisal, nato pa ga zaradi upnikovega preklica ni izvedel, izvršitelju pripada nagrada v višini 25% plačila, ki bi mu sicer pripadalo za opravo rubeža po tar. št. 1 pravilnika.
Obračun zamudnih obresti pa je bil potreben zaradi priglasitve nagrade in stroškov v zvezi z rubežem, saj izvršitelju za opravo tega dejanja pripada plačilo glede na vrednost terjatve, pri čemer se upošteva skupna vrednost v sklepu o izvršbi določenega dolžnikovega dolga, obresti in stroškov.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor - zatrjevanje negativnega dejstva - dokazno breme
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi v konkretnem primeru opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru je namreč dolžnik izrecno navajal, da predložene listine ne dokazujejo poslovnega razmerja med upnikom in dolžnikom, saj iz njih ni mogoče razbrati, iz česa naj bi dolg sploh izhajal. Ni mogoče ugotoviti, na katere storitve oz. material se nanaša vtoževani dolg. Take navedbe tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenijo zatrjevanje, da upnik ni izkazal nastanka pravnega razmerja, kar pa je njegovo dokazno breme. Dolžnik je tako zatrjeval negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati sicer upnik, zato seveda tudi dolžnik ni dolžan predložiti nobenih dokazov.
Ker dokončni sklep tožene stranke, s katerim je tožniku naložila vrnitev štipendij in stroškov v zvezi z učenjem tujega jezika, ni izvršilni naslov, tožnik nima pravne koristi za razveljavitev tega sklepa v sodnem postopku, zato se tožba zavrže.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - predložitev dokazov
Dolžnik za svoje trditve v ugovoru ni predlagal oz. predložil nobenih dokazov, čeprav ga k temu izrecno zavezuje 2. odst. 61. čl. ZIZ. Tudi za trditve, da temelji nek pogodbeni odnos ali dogovor na ustni pogodbi, je mogoče predlagati dokaz.
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava in zanj dolžniku ni bilo treba predložiti dokazov, saj za zastaranje pravno relevantne okoliščine (zapadlost terjatve, datum vložitve izvršilnega predloga ipd.) izhajajo iz listin, ki se v spisu že nahajajo.
Že zgolj dejstvo, da je tožena stranka vračilo kredita podaljšala še preden je bila začasna odredba sploh predlagana ne omogoča sklepanja, da je bil kredit podaljšan zaradi izdane začasne odredbe.
V konkretnem primeru ne gre za napoved pritožbe kot to zmotno meni tožeča stranka, ampak za tožbo. Zato mora tudi v primeru, ko ne gre za postopek v sporu majhne vrednosti ali zaradi izdaje plačilnega naloga tožeča stranka plačati takso, preden sodišče prve stopnje tožbo vzame v obravnavo. Po 1. odst. 105.a člena ZPP je treba namreč tožbi priložiti tudi dokazilo o plačilu dolžne sodne takse, po 2. odst. 105.a člena ZPP pa v primeru, če taki vlogi ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse, sodišče ravna s tako vlogo kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev, se šteje, da je vloga umaknjena.
prometna nesreča - odgovornost za nastalo škodo - deljena odgovornost
Tožeča stranka ni korektno citirala navedb v izpodbijani sodbi glede vprašanja odgovornosti za nastalo nesrečo. Sodišče prve stopnje je res zapisalo v obrazložitvi, da na podlagi izvedenih dokazov zaključuje, da je dne 27.6.2001 v naselju G. do prometne nezgode prišlo izključno zaradi načina vožnje voznika tovornega vozila, tako kot je zatrjevala tožeča stranka, vendar pa je svojo obrazložitev nadaljevalo in opozorilo, da sodišče ni moglo zaključiti, da je bil ta voznik tudi izključno odgovoren za škodo, ki je v tej prometni nezgodi nastala. Pri odgovornosti za nastalo škodo v prometni nezgodi je sodišče prve stopnje izrecno povedalo, da je podana soodgovornost zavarovanca tožeče stranke do 30%. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje s tem ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 38, 38a. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3, 7.
varščina - izvršilni stroški - rubež
Varščine za predvideno prodajo zarubljenih stvari, če bi se izkazalo, da je bil rubež izvršen, izvršitelj od upnika ne more terjati pogojno, temveč lahko v primeru uspešno opravljenega rubeža od njega ponovno zahteva varščino za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj.
ugovor zapadlosti terjatve - nadaljevanje postopka
V konkretnem primeru je dolžnik zatrjeval, da terjatev upnika še ni zapadla, ne torej tudi, da terjatev ne bi obstajala. To pa pomeni, da je dolžnik izpodbijal sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. V takih primerih sodišče prve stopnje ob ugoditvi ugovoru ne razveljavi sklepa o izvršbi v celoti, ampak glede na določilo 3. odst. 62. člena ZIZ postopek nadaljuje kot postopek v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Toženka je bila namestnica direktorja, poslovodja, in to brez omejitev, in je bil njen delež v družbi, katere organizacijske oblike je bila družba z omejeno odgovornostjo, 1/3, bila je tista družbenica, ki je bila angažirana pri pridobitvi posojil. Njen vpliv je bil odločilen v času nastanka obveznosti. Toženka ni dokazala, da je bila le pasivna družbenica in je zato odgovorna za obveznosti izbrisane družbe.