umik tožbe - invalidnina za telesno okvaro - stroški postopka
Pravica tožnika do povrnitve stroškov postopka ob umiku tožbe se presoja po določbah 1. odst. 154. čl. ZPP, ki določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. V konkretni zadevi je bila tožba vložena zoper dokončno odločbo toženca, s katero je bilo odločeno o stopnji telesne okvare ter odmerjena invalidnina zanjo od 20.9.2002 dalje. Ker je bil pri tožencu sprožen nov postopek za (višjo) telesno okvaro, je tožnik umaknil tožbo zato, ker je toženec z novo odločbo, izdano 23.2.3006, tožniku priznal višjo stopnjo telesne okvare in s tem višjo invalidnino. Toženec v novem postopku ni spremenil s tožbo izpodbijanih odločb, ampak je tožniku z novo odločbo na podlagi novega dejanskega (zdravstvenega) stanja, priznal višjo stopnjo telesne okvare ter ustrezno višjo invalidnino, pri čemer sta posledično obe navedeni odločbi ostali v veljavi do pričetka učinkovanja nove toženčeve odločbe z dne 23.2.2006. Ker glede na navedeno ni moč zaključiti, da toženec v tem socialnem sporu ne bi uspel, tožniku ni dolžan povrniti njegovih stroškov.
ZPP člen 458, 458/1, 458/2, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 9, 9.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - plačilo stroškov
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje je toženec na podlagi Odloka bil dolžan plačevati tudi stroške v zvezi z odvozom odpadkov, ne glede na to ali je storitve tožeče stranke uporabljal. Sklicevanje pritožnika, da ni bil (izrecno) obveščen o lokaciji odjemnega prostora je brezpredmetno, saj iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je bila lokacija odjemnega prostora na takem mestu, ki bi pogojevalo posebno obveščanje, da bi ga lahko toženec našel.
ZGD člen 101, 580, 580/1, 580/2, 580/6, 101, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZPP člen 286, 337, 286, 337. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35.
nov dokaz - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenika - pasivni družbenik
Družba je bila izbrisana iz sodnega registra po zaključku stečajnega postopka, vendar to na odgovornost toženca kot edinega družbenika za obveznosti izbrisane družbe ne vpliva, saj tudi če družba, ki se ni v roku uskladila z ZGD, kasneje preneha v stečaju, odgovarjajo za njene obveznosti, če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ni izpolnila obveznosti, osebno, neomejeno in solidarno, njeni družbeniki.
Triletni zastaralni rok za občasne terjatve velja le, če gre za terjatve, ki so samostojne. Samostojnost pomeni, da je terjatev več, da gre za primer, ko iz sicer istega naslova izvira več terjatev, posamezna od občasnih terjatev pa nima enake usode kot druge. Obroki posojila ne pomenijo posameznih delov neke celote. Pri njih je na več delov razdeljena sama obveznost. Zato tudi niso občasne terjatve. Izjema velja za anuitete. Vendar ne zato, ker bi bile občasne terjatve, pač pa, ker za njih ZOR v 2. odstavku 372. člena določa, da zastarajo tako kot občasne terjatve.
Poziv oziroma opomin za plačilo sodne takse je pisanje, ki ga je potrebno vročati osebno stranki. Glede na stroge posledice nadomestne vročitve za stranke je potrebno določbo 141. čl. ZPP razlagati restriktivno.
ZL člen 5, 5. ZVO člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZV-1 člen 28, 28/2, 189, 189/3, 28, 28/2, 189, 189/3.
javno dobro - družbena lastnina
Zakon o vodah, ki je bil sprejet v letu 2002 (Ur. l. RS 67/02) daje jasen odgovor o tem, kdo je lastnik morja. Da je to država, izhaja iz 2. odst. 28. čl. tega zakona. Del sporne parcele, ki je v naravi morje (morje je bilo tudi pred nasipavanjem) pa že po logiki stvari ne more biti (nezazidano) stavbno zemljišče.
ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
aktivna procesna legitimacija - stroški postopka - prehod zapustnikovih dolgov na dediče
Glede na zatrjevano dejstvo, da je tožnik L. Č. še pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl, predstavlja plačilo stroškov postopka zapustnikov dolg. Ta pa po 1. odst. 142. čl. Zakona o dedovanju preide na zapustnikove dediče in sicer do višine podedovanega premoženja.
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-A) je bila opuščena dolžnost sodišča, da tožnika pozove k odpravi nesklepčnosti tožbe. V primeru, to je kadar v tožbi zatrjevana dejstva ne pogojujejo utemeljenosti tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, se takšne tožbe ne vrača v popravo, saj gre za materialno pomanjkljivost (ne pa formalno), ter sodišče prve stopnje brez nadaljnjega izda sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne.
ZPP informativnih dokazov, pri katerih sploh manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele izvedba dokaza dala podlago za trditve, ne dovoljuje.
Če bi sodišče tožeči stranki v obravnavanem posestnem sporu nudilo posestno varstvo, bi v izvršilnem postopku nujno prišlo do situacije, ko bi bilo potrebno izvršiti dve povsem nasprotujoči si sodni odločbi, zato je prav, da je sodišče dalo prednost tisti, ki je bila izdana v petitorni pravdi in zaključena pred posestno.
Tožena stranka je že pred tožbo sklenila s tožečo stranko dogovor o odplačilu dolga, kar med pravdnima strankama ni sporno, vendar obveznosti v dogovorjenem roku ni izpolnila. Zato ni mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo.
Toženka je v predlogu za obnovo postopka navajala, da je bila tudi v času prejema sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna. Odločanje o pravočasnosti predloga za obnovo postopka je tako odvisna od vprašanja, ali je bila toženka v času prejema sodbe pravdno sposobna, saj rok za vložitev predloga za obnovo postopka ne more začeti teči, dokler oseba, ki je v postopku ni zastopal zakoniti zastopnik, ne postane pravdno sposobna oz. sodba ni vročena zakonitemu zastopniku, saj pravdno nesposobna oseba v postopku ne more varovati svojih pravic (torej tudi ne more pravočasno vložiti predloga za obnovo postopka). Sodišče prve stopnje bi tako moralo odgovoriti tudi na trditev toženke, da je bila v času vročitve sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna.
motenje posesti - pravočasnost vložitve tožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeči stranki sta glede časa postavitve spornega zidu predlagali, naj sodišče vpogleda v spise istega sodišča, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo in teh dokazov v izpodbijanem sklepu ni ocenilo, kar ima za posledico, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Po zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev iz stečaja niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega samostojnega podjetnika ničesar več zahtevati.
ZOR člen 173, 174, 177, 200, 203, 173, 174, 177, 200, 203. ZTVCP člen 94, 94.
odškodninska odgovornost - avtomobilist - negmotna škoda
Tudi za kolesarja velja določba 94. člena ZTVCP, da so dolžni imeti varnostno razdaljo.
V konkretnem primeru tožnikova kršitev tega zakonskega določila glede na vožnjo zavarovanke tožene stranke (ki je najprej prehitela kolesarja, nato pa takoj za križiščem zmanjšala hitrost in brez nakazane smeri zavila na desno) predstavlja tako majhno neprevidnost, da se njegov prispevek lahko zanemari.
ao-plus zavarovanje - dodatno zavarovanje - revalorizacija zavarovalne vsote
AO - plus zavarovanje je prostovoljno (pogodbeno) zavarovanje, torej ni obvezno, saj ne temelji na zakonu. Zato je za presojo obveznosti zavarovalnice odločilna pogodbeno dogovorjena višina zavarovalne vsote.
Revalorizacija je bila posledica stališča sodne prakse, da je potrebno nominalno predpisano zavarovalno vsoto zaradi osnovnega namena zakonsko predpisanega (obveznega) zavarovanja, revalorizirati.
- Ko se spremeni istovetnost zahtevka. Istovetnost zahtevka se spremeni, če se spremenijo tožbeni temelj ali tožbeni predlog ali oboje;
- Ko se uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega ali poveča obstoječi zahtevek - ko npr. tožnik navede novo dejstvo npr. ko bi poleg prvotnega motenja posesti navedel še novo motenje, ki bi bilo storjeno kasneje.
Sprememba, dopolnitev in poprava posameznih navedb pa ne pomenijo spremembe tožbe, če se zaradi tega tožbeni zahtevek ne spremeni (III. odst. 184. čl. ZPP). ZPP torej dopušča, da se prvotno zatrjevano dejansko stanje spremeni, dopolni ali popravi v takšnem obsegu, da se s tem ne spremeni zahtevek. Kakšen obseg je torej dovoljen, da gre zgolj za popravo, pa je stvar ocene sodišča prve stopnje. Po mnenju pritožbenega sodišča je tožeča stranka le popravila datum, medtem ko je zahtevek ostal enak, saj še vedno zahteva enako vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi enakih motitvenih dejanj, kot tudi enako prepoved nadaljnjih motenj.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa
Nezakonito oz. nepravilno delo, ki je protipravno, ne more biti delo, ko gre za postopke in odločbe, izdane zaradi zmotnega pravnega stališča oz. napačnega pravnega pojmovanja, razen če bi razlaga tako očitno odstopala od vsebine norme, da je mogoče sklepati, da je organ ravnal očitno napačno ali zlonamerno.