Ker je pritožnica pritožbo, prispelo na sodišče dne 22. 2. 2022 (red. št. 31), imenovala „pritožba na sklep“, vložila pa jo je zadnji dan pritožbenega roka, po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, da se je pritožila proti sklepu z dne 18. 1. 2022 (red. št. 30), s katerim je sodišče napoved pritožbe proti sodbi štelo za umaknjeno, ne pa proti sodbi. Poleg tega iz določil ZPP ne izhaja, da lahko sodišče na podlagi vsebine pritožbe sklepa, katero odločbo pritožnik izpodbija.
Brez plačila takse za pritožbeni postopek toženka presojanja izpodbijane sodbe pred pritožbenim sodiščem ne more doseči.
vročilnica kot javna listina - izpodbijanje resničnosti javne listine - dvom - trditveno in dokazno breme
Vročilnica je listina, ki ima vse elemente javne listine, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, pri čemer je breme, da dovolj konkretizirano in z višjim dokaznim standardom izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
Zgolj z enostransko listino, to je z lastnoročnim zapisom datuma prejema na kuverti dolžnica dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti.
Prav tako dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti izpostavljeni podatek iz portala e-izvršba, kjer se kot datum procesnega dejanja pri vročilnici, ki dokazuje datum vročitve sklepa o izvršbi dolžnici, navaja datum 1. 4. 2022. Ta datum predstavlja le datum opravljenega procesnega dejanja sodišča v spisu, to je datum, ko je bila (s strani pošte prejeta) vročilnica vnesena in zaznamovana v elektronski spis.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 28. SPZ člen 269.
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobroverna lastniška posest - dobroverni in zakoniti posestnik - trajanje dobroverne posesti - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - razpolagalna sposobnost - vpis v zemljiško knjigo - družbeno stanovanje - pravica uporabe pravne osebe na družbenem stanovanju - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave
Če na možnost drugačne pravne kvalifikacije in s tem povezano vprašanje pravno odločilnih dejstev nakaže že nasprotna stranka, mora druga stranka računati s tem, da bo sodišče sprejelo argumente nasprotne stranke, zato opozorilo sodišča v takem primeru ni potrebno.
Tožnik ima pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, in sicer Pogodbo o neodplačnem prenosu družbenih stanovanj, s katero je A. nanj neodplačno prenesel lastninsko pravico na stanovanju. Argument sodišča prve stopnje, da v času sklepanja Pogodbe o neodplačnem prenosu družbenih stanovanj A. ni bil vknjižen v zemljiško knjigo kot lastnik, ni in ne more biti odločilen, saj v tem obdobju vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven. Zato okoliščina, da je bila kot imetnica pravice uporabe na stanovanju vknjižena pravna prednica toženke, nima odločilnega pomena v tej zadevi.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba na neveljavnost pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico
V primerih, ko dolžnik predlog za odlog izvršbe opira na dejstvo vložitve tožbe na ugotovitev neveljavnosti (ničnosti) pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba, in je torej pod vprašaj postavljen tako obstoj upnikove terjatve kot tudi veljavnost izvršilnega naslova, je treba to ustrezno upoštevati tudi pri presoji pogojev za odlog izvršbe. Pri tem je treba tudi upoštevati, da, čeprav mora sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti (92. člen Obligacijskega zakonika - OZ), izvršilno sodišče, ki ga veže načelo stroge formalne legalitete, morebitne ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more presojati v izvršilnem postopku, ampak mora dolžnik v ta namen vložiti tožbo. Sodno varstvo dolžnika je v takem primeru lahko učinkovito in popolno le, če je dolžniku hkrati omogočeno, da v izvršilnem postopku doseže odložitev posega v svoje premoženje do pravnomočne odločitve o ničnostni tožbi in tako prepreči, da bi do realizacije izvršbe prišlo pred zaključkom pravdnega postopka, v katerem izpodbija izvršilni naslov. Pri presoji obstoja pogojev za odlog je v takem primeru zato na mestu milejši pristop.
Še posebej previdna mora biti presoja sodišča v primerih, ko ima izvršba za posledico izgubo doma dolžnika in njegove družine. V teh primerih namreč poseg v premoženje dolžnika ne pomeni le zmanjšanja dolžnikovega premoženja in škoda, ki dolžniku nastane, ni le premoženjske narave, ampak je treba upoštevati tudi pomen, ki ga ima dom za družinsko življenje posameznika. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato je utemeljena ne samo posebna skrbnost, ampak tudi poudarjena vzdržnost (zadržanost) države in s tem sodišča, ko prisilno vanjo posega (tudi ko gre za prisilno izvršbo). Posledice izgube doma, ki se praviloma odražajo na različnih področjih življenja dolžnika in njegove družine, bistveno presegajo zgolj posledice finančne narave, zaradi česar jih, tudi če dolžnik v pravdnem postopku z zahtevkom za uveljavitev ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa uspe, po opravljeni prodaji s povrnitvijo celotne kupnine, ki jo je na račun poplačila terjatve prejel upnik, in s plačilom morebitne denarne odškodnine ni mogoče v celoti odpraviti. Zgolj takšno naknadno pravno varstvo dolžnika je zato neustrezno, saj ne omogoča učinkovitega in celovitega varstva pravic dolžnika, katerega obveznost izvira iz pravnega posla, ki zaradi nasprotovanja morali ali prisilnim predpisom že po zakonu ne more imeti pravnih učinkov (86. in 87. člen OZ). V takih primerih je zato treba kot škodo, ki utemeljuje odlog izvršbe, upoštevati že samo izgubo doma, četudi gre za škodo, ki nastane kot neposredna posledica izvršbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 239, 239/5. URS člen 2, 156, 158. ZPP člen 13, 206, 206/1-1, 319, 319/1, 319/2. ZUstS člen 23, 23/1, 58.
začetek stečajnega postopka - predhodno vprašanje - prekinitev stečajnega postopka - vezanost na pravnomočno odločbo - učinek pravnomočnosti - učinek pravnomočne sodbe - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo
Če je bilo predhodno s sodbo že odločeno o predhodnem vprašanju, sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov med staršem in otrokom - protipraven odvzem otroka - bivališče otroka v tujini - vrnitev otroka v državo izvora - Haaška konvencija
Večji del pritožbenih navedb je v zvezi s trditvami, da je nasprotna udeleženka nezakonito odpeljala otroka v ZDA. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da je bila ta okoliščina upoštevana pri oceni, ali je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Gre za eno izmed zelo pomembnih okoliščin, vendar ne edino. Predlagatelj namreč zmotno meni, kar je moč zaključiti na podlagi pritožbenih navedb, da že okoliščina, da je nasprotna udeleženka brez soglasja predlagatelja odpeljala otroka v ZDA, kjer sedaj živita, predstavlja zadosten razlog za izdajo začasne odredbe, in da je uspeh v tem postopku predpostavka za uspešnost postopka po Haaški konvenciji, ki ga je predlagatelj že sprožil in v katerem zahteva vrnitev otroka.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - neobrazložena odločba
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb tožene stranke, ki utegnejo biti z vidika izpolnjevanja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe pravno relevantne, t. j. glede sorazmernosti posega v pravni položaj tožene stranke, niti do nasprotujočih navedb tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Nikjer ni določeno, da je oskrba in nega upravičenke omejena le na oskrbo in nego v domačem okolju oz. na laično pomoč upravičenki. V nasprotnem primeru bi se po oceni pritožbenega sodišča izjalovil bistven namen izročilne pogodbe, tj. dogovor o dosmrtni pomoči in negi. Upravičenka si je pomoč zagotovila z namenom, da bo v primeru njene onemoglosti nekdo zanjo skrbel. Drži, da pogodba neposredno ne zavezuje zavezanca po izročilni pogodbi k plačilu institucionalne oskrbe v celoti. Vendar pa stranskega intervenienta s tem, ko se je njegov oče z izročilno pogodbo zavezal k dosmrtni oskrbi in negi upravičenke, zavezuje k delnemu plačilu institucionalnega varstva. Kot je to pravilno ugotovilo že sodišče se s slednjo ni zagotovila samo higiena perila, vzdrževanje higiene bivalnega prostora ter pomoč pri menjavi plenic in umivanju upravičenke. Zgolj z laično oskrbo se namreč ne bi izpolnila obveznost iz izročilne pogodbe.
Sodišče je utemeljeno štelo, da je upravičenka potrebovala takšno oskrbo in nego, ki ustreza vrednosti storitve pomoči na domu. To je tudi cena, ki bi jo stranski intervenient moral plačati v primeru, če bi upravičenka še ostala doma.
zavrnitev zahteve za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - nova dejstva in dokazi
Pritožnik v zahtevi za sodno varstvo (tretji odstavek 62. člena ZP-1) ne more več podajati navedb o dejstvih in podajati dokaznih predlogov, ker tega ni storil že v hitrem postopku, razlogi, ki jih navaja za prepozno navajanje pa glede na povedano v točki 4 te obrazložitve niso opravičljivi. Zato ugovori v zvezi z dejanskim stanjem niso terjali odgovora sodišča prve stopnje.
zastaranje terjatve - tek izvršilnega postopka - razlogi za ustavitev izvršilnega postopka - odčrtanje zadeve - stroški ugovora po izteku roka - pravočasna priglasitev stroškov
Kljub temu da je bil spis 16. 1. 2007 arhiviran, ni mogoče šteti, da je bil izvršilni postopek ob vložitvi spisa v arhiv tudi končan. Ker zastaranje terjatve, ki je bilo pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo, začne ponovno teči šele, ko je izvršilni postopek končan (peti odstavek 369. člena OZ v zvezi s četrtim odstavkom 369. člena OZ), zastaranje terjatve kljub arhiviranju spisa v letu 2007 ni moglo ponovno začeti teči in se rok za zastaranje tudi še ni mogel izteči.
V pisarni, v kateri je uradovala obdolženka skupaj s sodelavko in v katero lahko pričakovano vstopajo zaradi narave dela - "vpisnika" - državni tožilci, obdolženka ni mogla pričakovati (absolutne) zasebnosti na delovnem mestu.
Dedinja nima pravnega interesa, da se odločitev razveljavi in ponovno vzpostavi njena obveznost plačila sodne takse. Njena pritožba je zato nedovoljena.
Dogovor med dedinjami, da obveznost plačila sodne takse prevzame C. C., predstavlja pogodbo med njimi oziroma gre zgolj za notranje razmerje med sodedinjami. Nikakršnih ovir zato ni, da sodno takso plača omenjena dedinja, kar pa ne more spremeniti položaja dedinje A. A. kot taksne zavezanke. Če taksa ne bo plačana, bo izterjana od nje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00061633
ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZNP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/1.
pripadajoče zemljišče - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - trditveno in dokazno breme - pretekla raba zemljišča - urbanistično mnenje - umik predloga - delni umik - pravni interes za nadaljevanje postopka - pravni interes za pritožbo - javni interes - požarna varnost
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog predlagateljice, da je parcela 130/20 pripadajoče zemljišče k stavbi, ob upoštevanju enakovrednega vrednotenja kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1 in tudi ob upoštevanju (dodatnega kriterija), ki je povezan z dostopom intervencijskih vozil, ker bi v nasprotnem nedopustno poseglo v pridobljene pravice drugo udeleženca. Odločitev sodišča prve stopnje torej sledi vrednostnemu sistemu varstva pravic na pripadajočem zemljišču, kot ga določa ZVEtL-1.
Objekt ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča. Zemljišče je samostojna (glavna) stvar, medtem ko vse, kar je na, nad ali pod njim, ni samostojna stvar in v skladu z načelom specialnosti iz 7. člena SPZ ne more biti predmet stvarnih pravic.
Tožnik ni zatrjeval in še manj izkazal konkretnega aktivnega ravnanja toženke v smeri odtujitve stanovanja oziroma da bi toženka s svojim premoženjem razpolagala na način, ki bi verjetnostno potrjeval tožnikovo tezo, da bo uveljavitev tožnikove terjatve otežena oziroma onemogočena.
Nedovoljene so pritožbene novote, s katerimi tožnik v pritožbi zatrjuje, da so izpolnjene predpostavke za izdajo začasne odredbe, ker toženka s predlagano začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode oziroma le neznatno škodo, ker je njena nepremičnina že obremenjena s hipoteko na podlagi notarskega zapisa, zato pritožbeno sodišče teh novot ne sme upoštevati.
Ker ni dvoma, da v obravnavani zadevi ne gre za nujno zadevo v smislu člena 83 Zakona o sodiščih (ZS), je potrebno ugotoviti, da je bilo zastaranje kazenskega pregona zadržano v času od 29. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, kar je v izpodbijani sodbi pod točko 27) sicer pravilno obrazložilo že prvo sodišče in se posledično tek zastaralnega roka podaljša za 64 dni, kar pomeni, da je v tej zadevi zastaranje kazenskega pregona nastopilo 15. julija 2022.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 364, 364/6, 364/7. KZ-1 člen 70.b.
obrazložitev sklepa - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa
Ne glede na to, da gre v predmetnem primeru za postopek za uporabo varnostnega ukrepa iz XXVIII. poglavja ZKP, tudi za sklep o izreku varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti velja zahteva, da mora sodišče storilcu z gotovostjo dokazati storitev vsakega očitanega mu protipravnega dejanja posebej ter za vsako določno navesti katera dejstva šteje za dokazano in iz katerih razlogov.
ZPP člen 78, 78/1, 80, 108, 108/5. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - pravdna sposobnost - prenos pooblastil na upravitelja - zastopanje po zakonitem zastopniku - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - odobritev stečajnega upravitelja - naknadna odobritev procesnih dejanj - zavrženje tožbe
Ker je nad tožečo stranko začet postopek osebnega stečaja, ta sama ne more opravljati pravdnih dejanj v pravdnem postopku. Stečajni upravitelj njene tožbe ni odobril, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. V obravnavanem postopku niso pomembni razlogi o tem, zakaj je prišlo do začetka postopka osebnega stečaja oziroma ali bi se ta smel začeti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059145
URS člen 19. ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/1, 407/2. KZ-1 člen 53, 53/2-3, 55, 55/1, 86, 86/3. ZIKS-1 člen 18.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - postopek za združitev kazni - enotna kazen zapora - prestajanje zaporne kazni - prestajanje kazni pod posebnim režimom - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - individualizacija kazenske sankcije - odprti oddelek - pritožba v korist obsojenega
Resda je bistvena razlika med zaprtim in odprtim zaporskim režimom v stopnji (intenzivnosti) omejevanja osebne svobode in v načinu, na katerega se omejevanje izvršuje, vendar sta po naravi stvari oba zaporska režima v temelju enaka, saj oba de facto predstavljata odvzem prostosti, ki je po trajanju (še vedno) izenačen. Torej je v prvi vrsti od dolžine zaporne kazni odvisno, kako hud je poseg v obsojenčevo ustavno pravico do osebne svobode.
Zaradi povedanega se pravni položaj obsojenca z izrekom enotne kazni zapora v postopku "neprave obnove kazenskega postopka" vsekakor izboljša, saj se z novo sodbo skrajša poseg v njegovo osebno svobodo. Pri izbiri režima (strožji ali blažji) prestajanja prostostne kazni pa gre za penitenciarno individualizacijo kazni, ki pa ni v izključni pristojnosti sodišča in vpliva zgolj na obsojenčev dejanski položaj.