Z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje priče in postavitev izvedenca grafologa je sodišče prve stopnje kršilo pravico tožene stranke do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člena Ustave. Zgolj z laično primerjavo podpisov iz priloženih listin in ugotovitvijo, da je tožena stranka utemeljevala tako ponarejenost podpisov na cesijskih pogodbah kot navideznost teh pogodb, ni moglo odstraniti vzpostavljenega dvoma, da so podpisi na cesijskih pogodbah pristni.
Po določbah 50. člena OZ navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Za navidezno pogodbo je značilno hoteno in sporazumno razhajanje med voljo pogodbenikov in izjavo te volje navzven, ki je namenjena drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja, nosi trditveno in dokazno breme, da sta pogodbenika želela nekaj drugega in ne tistega, kar je navedeno v pogodbi.
zastopanje v postopku o prekršku - tuj odvetnik - vpis v imenik odvetnikov
Odvetniki iz držav članic Evropske unije lahko zastopajo stranke pred slovenskimi sodišči, vendar morajo biti pred tem vpisani v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic, oziroma če pred opravljanjem samo posameznih storitev obvestijo Odvetniško zbornico Slovenije, da nameravajo opravljati posamezne odvetniške storitve.
Ker je pritožnica pritožbo, prispelo na sodišče dne 22. 2. 2022 (red. št. 31), imenovala „pritožba na sklep“, vložila pa jo je zadnji dan pritožbenega roka, po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, da se je pritožila proti sklepu z dne 18. 1. 2022 (red. št. 30), s katerim je sodišče napoved pritožbe proti sodbi štelo za umaknjeno, ne pa proti sodbi. Poleg tega iz določil ZPP ne izhaja, da lahko sodišče na podlagi vsebine pritožbe sklepa, katero odločbo pritožnik izpodbija.
Brez plačila takse za pritožbeni postopek toženka presojanja izpodbijane sodbe pred pritožbenim sodiščem ne more doseči.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00059143
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - protipravnost ravnanja upravnega organa - upravni postopek - uporabno dovoljenje - kvalificirana protipravnost - običajna metoda dela - vezanost organa prve stopnje na navodila organa druge stopnje
Glede na določbe Ustave RS in sodno prakso je treba zaključiti, da je materialno pravno izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke v tem primeru ali je bilo opisano (posamično) ravnanje uslužbencev UE Ljubljana protipravno, torej ali je odstopalo od standardov upravnih postopkov, ki so uveljavljeni za pridobivanje uporabnega dovoljenja. Pri tem je treba biti posebno pozoren ali očitki (posamičnih) nepravilnih ravnanj (saj jih je več očitanih) gledano kot celota kumulirajo v protipravno ravnanje UE Ljubljana in s tem tožene stranke. Pri tem je kot merilo treba upoštevati običajno metodo dela in potrebno skrbnost, za katero je izhodišče standard dobrega strokovnjaka.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba na neveljavnost pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico
V primerih, ko dolžnik predlog za odlog izvršbe opira na dejstvo vložitve tožbe na ugotovitev neveljavnosti (ničnosti) pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba, in je torej pod vprašaj postavljen tako obstoj upnikove terjatve kot tudi veljavnost izvršilnega naslova, je treba to ustrezno upoštevati tudi pri presoji pogojev za odlog izvršbe. Pri tem je treba tudi upoštevati, da, čeprav mora sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti (92. člen Obligacijskega zakonika - OZ), izvršilno sodišče, ki ga veže načelo stroge formalne legalitete, morebitne ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more presojati v izvršilnem postopku, ampak mora dolžnik v ta namen vložiti tožbo. Sodno varstvo dolžnika je v takem primeru lahko učinkovito in popolno le, če je dolžniku hkrati omogočeno, da v izvršilnem postopku doseže odložitev posega v svoje premoženje do pravnomočne odločitve o ničnostni tožbi in tako prepreči, da bi do realizacije izvršbe prišlo pred zaključkom pravdnega postopka, v katerem izpodbija izvršilni naslov. Pri presoji obstoja pogojev za odlog je v takem primeru zato na mestu milejši pristop.
Še posebej previdna mora biti presoja sodišča v primerih, ko ima izvršba za posledico izgubo doma dolžnika in njegove družine. V teh primerih namreč poseg v premoženje dolžnika ne pomeni le zmanjšanja dolžnikovega premoženja in škoda, ki dolžniku nastane, ni le premoženjske narave, ampak je treba upoštevati tudi pomen, ki ga ima dom za družinsko življenje posameznika. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato je utemeljena ne samo posebna skrbnost, ampak tudi poudarjena vzdržnost (zadržanost) države in s tem sodišča, ko prisilno vanjo posega (tudi ko gre za prisilno izvršbo). Posledice izgube doma, ki se praviloma odražajo na različnih področjih življenja dolžnika in njegove družine, bistveno presegajo zgolj posledice finančne narave, zaradi česar jih, tudi če dolžnik v pravdnem postopku z zahtevkom za uveljavitev ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa uspe, po opravljeni prodaji s povrnitvijo celotne kupnine, ki jo je na račun poplačila terjatve prejel upnik, in s plačilom morebitne denarne odškodnine ni mogoče v celoti odpraviti. Zgolj takšno naknadno pravno varstvo dolžnika je zato neustrezno, saj ne omogoča učinkovitega in celovitega varstva pravic dolžnika, katerega obveznost izvira iz pravnega posla, ki zaradi nasprotovanja morali ali prisilnim predpisom že po zakonu ne more imeti pravnih učinkov (86. in 87. člen OZ). V takih primerih je zato treba kot škodo, ki utemeljuje odlog izvršbe, upoštevati že samo izgubo doma, četudi gre za škodo, ki nastane kot neposredna posledica izvršbe.
Napačen je materialnopravni zaključek prvostopnega sodišča, upoštevajoč ugotovitev, da obstaja ustno sklenjena shranjevalna pogodba za hrambo predmetnega vozila med izvršiteljem A. A. in tožečo stranko, o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve med pravdnima strankama (190. člen OZ). Obstoj veljavne pogodbene podlage (ustno sklenjene shranjevalne pogodbe med izvršiteljem in tožečo stranko) v konkretnem primeru izključuje uporabo instituta neupravičene obogatitve, ki temelje na obveznosti neposlovne narave.
Obstoja izvršilnega naslova ni mogoče izkazovati na podlagi neprerekanih dejstev, ter ga mora upnik priložiti predlogu za izvršbo. Iz izvršilnega naslova mora, da je ta primeren za izvršbo, izhajati tudi čas izpolnitve obveznosti, t.j. zapadlost, zato za primer, kadar zapadlost terjatve iz sodne poravnave ni razvidna že v samem zapisniku o sodni poravnavi, zakon predpisuje druge načine izkazovanja zapadlosti, in sicer s kvalificiranimi listinami (javna listina, po zakonu overjena listina, ugotovitvena odločba, izdana v pravdnem postopku).
Določbe 105. člena OZ niso kogentne, zato se pogodbene stranke lahko v primerih, ko rok sicer ni bistvena sestavina pogodbe, dogovorijo tudi za drugačne pravne posledice neizpolnitve obveznosti v roku, kot jih določa zakon.
ZDavP-2 člen 143, 145, 145/2, 208, 208/1. ZDOdv člen 11, 11/1.
davčna izvršba - neuspešna izvršba - izvršba na nepremičnino - aktivna legitimacija - Republika Slovenija
Ker je bila davčna izvršba na dolžničine prejemke, sredstva na računih in njeno premično premoženje izkazano neuspešna (že) pred vložitvijo predloga za izvršbo (9. 11. 2021), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izvršba na nepremičnino s sklepom o izvršbi utemeljeno dovoljena in da so pogoji iz prvega odstavka 208. člena ZDavP-2 izpolnjeni. Dejstvo, da je upnica listine v zvezi s tem predložila šele v odgovoru na ugovor, na pravilnost takšnega zaključka nima vpliva, tudi po oceni pritožbenega sodišča pa je predložitev teh listin v odgovoru na ugovor pravočasna.
zdravljenje v tujini - potni stroški - humanitarna organizacija
Sredstva v višini 39.404,00 EUR na podlagi ocene stroškov, ki jih je C. nakazala bolnici v F. za zdravljenje A. A. (in enako sredstva po dokončnem obračunu v višini 37.637,07 EUR), ne predstavljajo v celoti sredstev donatorjev, ki so bila namenjena za plačilo zdravljenja A. A., ampak tudi del sredstev predstavlja sredstva A. A. in njegove družine. Gre za pomembno okoliščino, ki izhaja iz listinske dokumentacije v spisu, ki dokazuje, da so bila sredstva donatorjev zbrana v višini 30.000,00 EUR za zdravljenje A. A. ter še 10.000,00 EUR sredstva A. A. in sredstva njegove družine.
Ni sprejemljivo stališče, da do prevoznih stroškov zavarovana oseba in spremljevalka sploh nista upravičena, ker je bil prevoz na zdravljenje v tujino opravljen z drugim prevoznim sredstvom, kot je bil odobren in določen s pravnomočno odločbo. Po stališču pritožbenega sodišča je pokojna oseba in spremljevalka glede na pravnomočno odločbo upravičena do povračila potnih stroškov, kot da bi bil prevoz opravljen z letalom in javnim prevoznim sredstvom, vendar ne v višjem znesku, kot bi znašali potni stroški za prevoz z reševalnim vozilom.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov med staršem in otrokom - protipraven odvzem otroka - bivališče otroka v tujini - vrnitev otroka v državo izvora - Haaška konvencija
Večji del pritožbenih navedb je v zvezi s trditvami, da je nasprotna udeleženka nezakonito odpeljala otroka v ZDA. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da je bila ta okoliščina upoštevana pri oceni, ali je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Gre za eno izmed zelo pomembnih okoliščin, vendar ne edino. Predlagatelj namreč zmotno meni, kar je moč zaključiti na podlagi pritožbenih navedb, da že okoliščina, da je nasprotna udeleženka brez soglasja predlagatelja odpeljala otroka v ZDA, kjer sedaj živita, predstavlja zadosten razlog za izdajo začasne odredbe, in da je uspeh v tem postopku predpostavka za uspešnost postopka po Haaški konvenciji, ki ga je predlagatelj že sprožil in v katerem zahteva vrnitev otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE
VSM00060744
Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 21, 21/1, 21/1-3. ZPP člen 108, 343, 343/3, 335.
vloga v elektronski obliki
V kolikor ZPP določa, da se lahko vloga vloži tudi v elektronski obliki, ni dovolj, da se pošlje sodišču na elektronski naslov urada sodišča objavljen na spletni strani sodišča. Vloga vložena v elektronski obliki mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
ZZVZZ člen 13, 31, 31/1.. ZDR-1 člen 137, 137/3, 137/4.. ZUP člen 129, 138, 138/1, 138/2.
začasna zadržanost z dela - osnova za izračun nadomestila - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - zavrženje zahteve
Tožnica pri toženi stranki ni uveljavljala priznanje pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela oziroma da se ji prizna nadomestilo v višjem znesku, temveč je uveljavljala ugotovitev osnove za odmero tega nadomestila. Ugotovitev osnove za odmero nadomestila pa pomeni ugotavljanje dejstva, bistvenega pri odločanju o sami pravici do nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo. Osnova se torej ugotavlja v okviru ugotovitvenega postopka. ZUP v prvem odstavku 138. člena določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. To se lahko opravi v skrajšanem postopku ali pa v posebnem ugotovitvenem postopku (drugi odstavek 138. člena). Osnova za odmero nadomestila se torej ugotavlja v okviru ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi z izdajo odločbe o sami pravici. Ker tožnica ni zahtevala priznanja pravice, je tožena stranka njeno zahtevo na podlagi 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00061633
ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZNP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/1.
pripadajoče zemljišče - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - trditveno in dokazno breme - pretekla raba zemljišča - urbanistično mnenje - umik predloga - delni umik - pravni interes za nadaljevanje postopka - pravni interes za pritožbo - javni interes - požarna varnost
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog predlagateljice, da je parcela 130/20 pripadajoče zemljišče k stavbi, ob upoštevanju enakovrednega vrednotenja kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1 in tudi ob upoštevanju (dodatnega kriterija), ki je povezan z dostopom intervencijskih vozil, ker bi v nasprotnem nedopustno poseglo v pridobljene pravice drugo udeleženca. Odločitev sodišča prve stopnje torej sledi vrednostnemu sistemu varstva pravic na pripadajočem zemljišču, kot ga določa ZVEtL-1.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00063464
ZZK-1 člen 147, 200. SPZ člen 8, 107. ZEN člen 95.
oblikovanje etažne lastnine - zemljiški kataster - zemljiški kataster kot uradna evidenca - vpis stavbe v kataster stavb - zemljiška knjiga - načelo prirejenosti postopkov - načelo prirejenosti zemljiške knjige in zemljiškega katastra - nastanek etažne lastnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - načelo vrstnega reda vpisov - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pomotni vpis - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo
Zemljiška knjiga in kataster nepremičnin sta dva samostojna informacijska sistema, katerih predmet so sicer nepremičnine, vendar je kataster nepremičnin temeljna evidenca podatkov o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, zemljiška knjiga pa je temeljna evidenca podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. Med obema sistemoma velja načelo prirejenosti. Da bi imela razdelitev stavbe na posamezne dele posledice v zemljiški knjigi, mora biti ustanovljena etažna lastnina v skladu z določbami SPZ. Po določbi 107. člena SPZ namreč etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo. Če etažna lastnina ni vzpostavljena, velja splošno načelo stvarnega prava o povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ), katerega praktična posledica je (glede na to, da je zemljiška knjiga javna knjiga le za objavo podatkov o pravicah na nepremičnini in o pravnih dejstvih v zvezi z nepremičnino), da se v zemljiško knjigo ne vpisujejo podatki o fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb. V konkretnem primeru to pomeni, da dokler ni vzpostavljena etažna lastnina, niso vpisani stavba in deli stavbe.
Zaradi načela prirejenosti postopkov zemljiškoknjižno sodišče ne more odrejati Geodetski upravi, da vzpostavi prejšnje stanje vpisov v katastru nepremičnin.
Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča, da pri tožniku ne obstoji takšno zdravstveno stanje, ki bi utemeljevalo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in posledično priznanje invalidske pokojnine.
vročilnica kot javna listina - izpodbijanje resničnosti javne listine - dvom - trditveno in dokazno breme
Vročilnica je listina, ki ima vse elemente javne listine, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, pri čemer je breme, da dovolj konkretizirano in z višjim dokaznim standardom izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
Zgolj z enostransko listino, to je z lastnoročnim zapisom datuma prejema na kuverti dolžnica dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti.
Prav tako dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti izpostavljeni podatek iz portala e-izvršba, kjer se kot datum procesnega dejanja pri vročilnici, ki dokazuje datum vročitve sklepa o izvršbi dolžnici, navaja datum 1. 4. 2022. Ta datum predstavlja le datum opravljenega procesnega dejanja sodišča v spisu, to je datum, ko je bila (s strani pošte prejeta) vročilnica vnesena in zaznamovana v elektronski spis.
Ker ni dvoma, da v obravnavani zadevi ne gre za nujno zadevo v smislu člena 83 Zakona o sodiščih (ZS), je potrebno ugotoviti, da je bilo zastaranje kazenskega pregona zadržano v času od 29. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, kar je v izpodbijani sodbi pod točko 27) sicer pravilno obrazložilo že prvo sodišče in se posledično tek zastaralnega roka podaljša za 64 dni, kar pomeni, da je v tej zadevi zastaranje kazenskega pregona nastopilo 15. julija 2022.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 364, 364/6, 364/7. KZ-1 člen 70.b.
obrazložitev sklepa - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa
Ne glede na to, da gre v predmetnem primeru za postopek za uporabo varnostnega ukrepa iz XXVIII. poglavja ZKP, tudi za sklep o izreku varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti velja zahteva, da mora sodišče storilcu z gotovostjo dokazati storitev vsakega očitanega mu protipravnega dejanja posebej ter za vsako določno navesti katera dejstva šteje za dokazano in iz katerih razlogov.