V razlogih napadene sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Komisija) na glavni obravnavi predstavil izvedenec I. I., kar ne drži, kot pravilno opozarja pritožba, saj je iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 14. 10. 2021 (list. št. 212) razvidno, da se je vabilu na glavno obravnavo odzval J. J., ki je skupaj z I. I. izdelal pisno izvedensko mnenje za oškodovanca B. B. in C. C. Gre za očitno pisno pomoto v imenu in priimku v sodbi, ki nima odločilnega pomena, pa tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka, kot navaja pritožba, ni podana.
Če sodišče mnenje izvedenca oceni kot strokovno, tehtno in sprejemljivo, ni dolžno izvedenca soočiti z mnenjem izvedenca, ki je v isti zadevi že podal mnenje, a se njuni mnenji razlikujeta. Izvedenca sooči le v primeru, če oceni, da je zaradi razjasnitve strokovnih vprašanj njuno soočenje potrebno.
Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 4.. ZJU člen 57.. ZUJIK člen 45, 47.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 11.
javni zavod - razporeditev na delovno mesto - izpolnjevanje pogojev - potreba po delu
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, saj za njegovo razporeditev na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik ne zadostuje le dejstvo, da zanj izpolnjuje pogoje. Razporeditev ni avtomatična, saj je odvisna od potreb toženke po tovrstnem kadru, torej od njenega kadrovskega načrta.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00058845
KZ-1 člen 86, 86/8. ZIUPOPDVE člen 88, 88/2. ZDUPŠOP člen 45,45/2.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Obsojenec v pritožbi ni zatrjeval, še manj pa dokazal, da dela v splošno korist ni mogel opraviti zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi epidemije in so določeni v drugem odstavku 88. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOPDVE) in drugem odstavku 45. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP), zaradi katerih rok za opravo dela v splošno korist v času veljavnosti ukrepov po navedenih zakonih ni tekel. Takšnih razlogov ni ugotovila niti probacijska enota, ki je sicer pristojna o tem poročati sodišču (tretji odstavek 88. člena ZIUOPDVE in tretji odstavek 45. člena ZDUPŠOP). Obsojenec je imel vse možnosti, da bi delo v splošno korist opravil pravočasno, vendar jih zavestno ni izkoristil.
Razlogi za neizvršitev dela v splošno korist so izključno v sferi obsojenca, saj so posledica njegovega zavestnega in hotenega neizpolnjevanja nalog in navodil ter izmikanja obveznostim iz nadomestne izvršitve kazni zapora.
priposestvovanje nepremičnine od nelastnika - dobroverna posest - dobra vera - dvakratna prodaja - dobroverni pridobitelj - omejitev priposestvovanja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - res iudicata
Ocena sodišča prve stopnje, da (tudi) drugi toženec ni bil v dobri veri, je pravilna. Tak zaključek ni v nasprotju s tem, da je sodišče verjelo njegovi izpovedbi in jo ocenilo za konsistentno ter prepričljivo. Na podlagi tega, da je vedel, da kupljenega apartmaja, ki je bil v zemljiški knjigi sicer vpisan na prodajalca, slednji nima v posesti, in da je med posestnikom (tožnikom) ter prodajalcem sodni spor o lastništvu (da si torej posestnik nepremičnino tudi lasti), za katerega mu je slednji zatrdil, da ga bo dobil, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da drugi toženec ni mogel upravičeno misliti, da zemljiškoknjižno stanje ustreza resničnemu. Tudi če je bilo njegovo subjektivno prepričanje takšno, objektivne podlage zanj ni bilo dovolj. Prvi toženec je spor naposled izgubil, na čem pa naj bi drugi toženec sicer temeljil svoje informirano prepričanje, da ga ne bo, pa ni pojasnil, prav nasprotno. Še v pritožbi ponavlja, da je sam pravni laik. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je njegovo vedenje za sodni spor, skupaj z drugimi okoliščinami, ki so navedene v tč. 28 (čeprav je apartma kupil l. 2008 in takoj poskrbel za vpis v zemljiško knjigo, se je šele l. 2017 obrnil na posestnika), zadostna dejanska podlaga za sklep, da ni bil dobroverni pridobitelj, je prepričljiva in ustrezna.
huda telesna poškodba - nasilništvo - prepoznava na policiji - nedovoljeni dokazi - odločitev o dokaznem predlogu - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ocena verodostojnosti priče
Drži sicer, da sodišče prve stopnje ni (ne na zapisnik o glavni obravnavi ne v izpodbijani sodbi) odločilo o dokaznem predlogu o postavitvi izvedenca psihologa, podanem po obrambi obdolženca. Vendar je treba pri obravnavanih kršitvah obrazložiti tudi njihov (potencialni) vpliv na pravilnost ali/in zakonitost izpodbijane sodbe, čemur pa zagovorniki niso z ničemer zadostili.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - seznanitev z odpovednim razlogom - pravočasnost odpovedi
Tožnik je na razgovoru 22. 4. 2021 priznal odtujitev gotovine, vendar pa pri tem ni pojasnil na kak način je to storil, kolikokrat, kdaj oziroma v katerem časovnem obdobju in do kakšnih posledic je prišlo; svoje izjave je tudi spreminjal. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo tožencu, da se je z vsemi kršitvami seznanil, ko je prejel poročilo z dne 17. 5. 2021, v katerem so časovno opredeljena in natančno opisana tožnikova ravnanja (načini manipulacij s stavomati in prilastitve gotovinskih iztržkov) ter posledice le-teh (zneski povzročene škode oziroma odtujene gotovine). Na podlagi teh natančnih ugotovitev je bila tožniku nato podana izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožnik utemeljeno opozarja na Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 70/2022 z dne 20. 5. 2022 in ki v tar. št. 25 določa nagrado za pregled spisovne dokumentacije v obsegu 50 odv. točk (1. točka tar. št. 25) ter nagrado za razgovor s stranko v psihiatrični bolnišnici, zavodu ali izven v obsegu od 50 do 100 odv. točk (2. točka tar. št. 25).
Bistvo sprejete odločitve je v tem, da je presoja primernosti in učinkovanja izvršilnega naslova pridržana izvršilnemu sodišču in je v pravdi na nedopustnost izvršbe ni mogoče spreminjati. Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede presoje sodišče prve stopnje, da v posledici (veljavno) sklenjenega Dodatka št. 1 ni prišlo do takšne spremembe pogodbenega razmerja med pravdnimi strankami, da bi bilo lahko govora o novaciji v smislu prvega odstavka 323. člena Obligacijskega zakonika1 (v nadaljevanju: OZ). Pravilno je ugotovilo, da je tako pred sklenitvijo Dodatka št. 1 kot tudi po tem, šlo za obveznost vračila (istega) posojila po sklenjeni Kreditni pogodbi, kar pomeni, da gre za isto (denarno) obveznost - predmet je tako enak - denar (vračilo posojila).
Zaključek, da tožnikova izpoved ni verodostojna in je delno prirejena, je sodišče prve stopnje obrazložilo s tem, da se izmika resnici in šele na izrecna vprašanja delno odgovori po resnici, saj je najprej izpovedal, da v službi ni imel težav in so se dobro razumeli, šele na vprašanje predsednice senata pa je priznal, da je dobil več pisnih opozoril. Pritožba zaključek o neverodostojnosti utemeljeno izpodbija. Tožnik je izpoved o tem, da je pri tožencu delal ves čas normalno, brez kakšne težave, s sodelavci je bil super, vodje so bili super ..., podal v okviru odgovora na vprašanje predsednice senata, čez koliko časa (po odpovedi) se je zaposlil. Izpovedi torej ni podal kot odgovor na vprašanje, ki bi se kakorkoli nanašalo na pisna opozorila. Poleg tega je tožnik na nadaljnje vprašanje predsednice senata, ali je prejel kakšno pisno opozorilo, takoj izpovedal, da jih je. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri oceni verodostojnosti tožnika 8. člen ZPP pravilno uporabiti tako, da bi vestno in skrbno presodilo sosledje in vsebino zgoraj izpostavljenih vprašanj, ki jih je sodišče postavilo tožniku, ter tožnikovih odgovorov nanje.
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je tožnik s tem, ko je iz električnega omrežja izključil priključni kabel avtomatskega merila za merjenje telesne temperature zaposlenim in onemogočil delovanje naprave, ki jo je toženec namestil zaradi obvladovanja epidemije covid-19, storil hujšo kršitev delovne obveznosti (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), saj je ogrožal vse zaposlene in poslovanje toženca. V zvezi s pritožbeno navedbo, da do takšnega ogrožanja ni prišlo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v skladu s 37. členom ZDR-1 za obstoj kršitve zadošča tudi, če je ta takšne narave, da bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, torej že potencialna nevarnost. Poleg tega za presojo obstoja hujše kršitve ni zanemarljivo v odpovedi navajano dejstvo, da je toženec zaradi nepravilnega delovanja naprave v preteklosti že dvakrat klical servis, ki je ugotovil, da naprava ni bila pravilno priključena, oziroma kot je izpovedal direktor, je serviser opozoril, da nekdo izklaplja priključek.
sprememba denarne kazni v kazen zapora - denarna kazen - izvršitev denarne kazni - slabo premoženjsko stanje
Po ustaljeni sodni praksi obsojenčevo slabo premoženjsko stanje oziroma objektivna nezmožnost plačila denarne kazni ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Namen zakonodajalca v citiranih določbah je jasen. Denarna kazen se spremeni v zaporno kazen ravno iz razloga, ker se denarne kazni ne da prisilno izterjati. Navedeno pomeni, da če bi obsojenec imel premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo, potem ne bi bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki torej predpostavlja predhodno neuspešno prisilno izterjavo denarne kazni.
ZPP člen 13, 181, 181/3, 311. OZ člen 167, 173, 174.
odpoved najemne pogodbe - zamuda s plačilom najemnine - opomin na plačilo najemnine - nedospele terjatve - plačilo uporabnine - vrnitev posesti - pomanjkljiva trditvena podlaga - neizvedba dokaznega predloga - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - pogoji za ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveni zahtevek
Sodišče sme toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, razen, če gre za preživnino oziroma izročitev ali prevzem stvari, ki so bile dane v najem ali zakup. Izjemo predstavljajo še obresti na glavnico pred njihovo dospelostjo ter rentni zahtevki oziroma bodoča nepremoženjska škoda, kadar je to posebej določeno v Obligacijskem zakoniku. Odločanje o drugih nedospelih zahtevkih, ki bodo zapadli periodično, ni dovoljeno.
V konkretnem primeru tožnica zahteva, da se ugotovi, da je sporna pogodba prenehala veljati dne 1. 6. 2018, kar vsebinsko pomeni, da zahteva ugotovitev, da je prenehalo najemno razmerje. Utemeljeno opozarja, da ima pravni interes, da sodišče (z učinkom pravnomočnosti) ugotovi, da je najemna pogodba prenehala veljati, da bo s tem odpravljen dvom, ali najemno razmerje med pravdnima strankama še obstoji. Tudi sicer lahko tožeča stranka, v skladu s tretjim odstavkom 181. člena ZPP, v primeru, če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja, če je sodišče, pred katerim teče pravda, zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. V takem primeru pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa, saj se mora sodišče o prejudicialnem pravnem razmerju izreči tudi, če takšen zahtevek ni postavljen.
OZ člen 82, 82/1, 83, 766.. ZOdv člen 2, 2/1, 17, 17/2.. ZVPot člen 22.. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 15, 15/1, 15/5.
odvetniški stroški - mandatna pogodba z odvetnikom - tipska pogodba - potrošniška pogodba - razlaga pogodbe - obračun storitve po porabljenem času - obračun odvetniške storitve - odvetniške storitve - pojasnila dolžnost - brezplačna pravna pomoč
Pravilna je tudi presoja prvostopnega sodišča, da je na podlagi 15. člena OT možna sklenitev pogodbe o plačilu odvetniških storitev (odvetniške storitve opredeljuje že citirana določba prvega odstavka 2. člena OT in prvi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu - v nadaljevanju ZOdv) po porabljenem času le za odvetniške storitve, ne pa za ostale odvetniške stroške (izdatki potrebni za izvršitev storitve odvetnika in podobno).
ugotavljanje stopnje invalidnosti - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - izvedensko mnenje - pisna napaka - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da entenzopatij ni upoštevalo kot poklicno bolezen, saj navedeno stanje ni v Seznamu poklicnih bolezni. Razen tega naj bi bile entenziopatije zaradi pogojev na delovnem mestu zgolj pospešene, ne pa povzročene. Pritožbeno sodišče s takim stališčem sodišča prve stopnje soglaša. Nenazadnje tudi sodna izvedenka zaslišana na naroku za glavno obravnavo ni posebej izpostavila, v kolikšni višini bi v primeru, če bi bile entenzopatije upoštevane kot poklicna bolezen (v okviru vibracijske bolezni) posebej vplivale na tožnikovo invalidnost. Skupno je namreč vpliv vibracijske bolezni ocenila v višini 40 % in tak odstotek je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri svoji odločitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE
VSM00060744
Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 21, 21/1, 21/1-3. ZPP člen 108, 343, 343/3, 335.
vloga v elektronski obliki
V kolikor ZPP določa, da se lahko vloga vloži tudi v elektronski obliki, ni dovolj, da se pošlje sodišču na elektronski naslov urada sodišča objavljen na spletni strani sodišča. Vloga vložena v elektronski obliki mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vložil ugovor po preteku 3-dnevnega roka. Zato pravilno ni ugodilo preostalemu ugovoru dolžnika po izteku roka.
ZDavP-2 člen 143, 145, 145/2, 208, 208/1. ZDOdv člen 11, 11/1.
davčna izvršba - neuspešna izvršba - izvršba na nepremičnino - aktivna legitimacija - Republika Slovenija
Ker je bila davčna izvršba na dolžničine prejemke, sredstva na računih in njeno premično premoženje izkazano neuspešna (že) pred vložitvijo predloga za izvršbo (9. 11. 2021), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izvršba na nepremičnino s sklepom o izvršbi utemeljeno dovoljena in da so pogoji iz prvega odstavka 208. člena ZDavP-2 izpolnjeni. Dejstvo, da je upnica listine v zvezi s tem predložila šele v odgovoru na ugovor, na pravilnost takšnega zaključka nima vpliva, tudi po oceni pritožbenega sodišča pa je predložitev teh listin v odgovoru na ugovor pravočasna.
zdravljenje v tujini - potni stroški - humanitarna organizacija
Sredstva v višini 39.404,00 EUR na podlagi ocene stroškov, ki jih je C. nakazala bolnici v F. za zdravljenje A. A. (in enako sredstva po dokončnem obračunu v višini 37.637,07 EUR), ne predstavljajo v celoti sredstev donatorjev, ki so bila namenjena za plačilo zdravljenja A. A., ampak tudi del sredstev predstavlja sredstva A. A. in njegove družine. Gre za pomembno okoliščino, ki izhaja iz listinske dokumentacije v spisu, ki dokazuje, da so bila sredstva donatorjev zbrana v višini 30.000,00 EUR za zdravljenje A. A. ter še 10.000,00 EUR sredstva A. A. in sredstva njegove družine.
Ni sprejemljivo stališče, da do prevoznih stroškov zavarovana oseba in spremljevalka sploh nista upravičena, ker je bil prevoz na zdravljenje v tujino opravljen z drugim prevoznim sredstvom, kot je bil odobren in določen s pravnomočno odločbo. Po stališču pritožbenega sodišča je pokojna oseba in spremljevalka glede na pravnomočno odločbo upravičena do povračila potnih stroškov, kot da bi bil prevoz opravljen z letalom in javnim prevoznim sredstvom, vendar ne v višjem znesku, kot bi znašali potni stroški za prevoz z reševalnim vozilom.
Trditev o tem, da sodišče prve stopnje v zvezi s svojimi ugotovitvami in zaključki ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je pavšalna in kot takšna neupoštevna. Ker tožeča stranke ne pojasni niti kateri dokazi naj ne bi bili izvedeni in na kakšen način naj bi zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe niti ne trdi, da prvostopenjsko sodišče za zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov ni navedlo ustavno dopustnih razlogov, na njene navedbe ni mogoče konkretizirano odgovoriti in so neupoštevne. Poleg tega je tožeča stranka pravico, da prvostopenjskemu sodišču očita domnevno nezakonito zavrnitev izvedbe nekaterih njenih dokaznih predlogov, že izgubila, saj zatrjevanih kršitev ni grajala takoj, ko je bilo to mogoče (najkasneje na naroku za glavno obravnavo dne 15. 9. 2021), v pritožbi pa tudi ni izkazala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu ni dokazala, da sta pravdni stranki kot pogoj za veljavnost pogodbe določili kakšno posebno obliko, bodisi v obliki na papirju podpisane listine bodisi z nadaljnjim pogojem overitve podpisa ene ali obeh pogodbenih strank ali pa celo v obliki notarskega zapisa (OZ pa za pogodbo o odstopu terjatev ne predvideva nikakršne obličnosti). S tem v zvezi sta namreč odločilna predvsem elektronsko sporočilo tožene stranke tožeči stranki z dne 16. 1. 2017 (elektronska pošta na B 6, ki je v 7. točki obrazložitve natančno povzeta in ki po svoji vsebini predstavlja novo ponudbo v smislu prvega in tretjega odstavka 29. člena OZ), saj je tožeča stranka to ponudbo z elektronskim sporočilom z dne 23. 1. 2017 sprejela (elektronsko sporočilo na B 7, povzeto v 7. točki obrazložitve), in elektronsko sporočilo z dne 23. 1. 2017. Ker pa niti iz prvega (16. 1. 2017) niti iz drugega sporočila (23. 1. 2017) ne izhaja, da sta se pravdni stranki sporazumeli, da bo posebna oblika (na papirju podpisana listina ipd.) pogoj za veljavnost njunega dogovora, pa tudi osnutki pogodb (ki sta si jih stranki izmenjevali pred oziroma po sklenitvi sporne cesijske pogodbe in), na katere se sklicuje pritožnica, ne morejo dokazovati, da je bila kot bistven pogoj oziroma kot pogoj za veljavnost dogovora določena obličnost.
V pisarni, v kateri je uradovala obdolženka skupaj s sodelavko in v katero lahko pričakovano vstopajo zaradi narave dela - "vpisnika" - državni tožilci, obdolženka ni mogla pričakovati (absolutne) zasebnosti na delovnem mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00061633
ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZNP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/1.
pripadajoče zemljišče - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - trditveno in dokazno breme - pretekla raba zemljišča - urbanistično mnenje - umik predloga - delni umik - pravni interes za nadaljevanje postopka - pravni interes za pritožbo - javni interes - požarna varnost
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog predlagateljice, da je parcela 130/20 pripadajoče zemljišče k stavbi, ob upoštevanju enakovrednega vrednotenja kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1 in tudi ob upoštevanju (dodatnega kriterija), ki je povezan z dostopom intervencijskih vozil, ker bi v nasprotnem nedopustno poseglo v pridobljene pravice drugo udeleženca. Odločitev sodišča prve stopnje torej sledi vrednostnemu sistemu varstva pravic na pripadajočem zemljišču, kot ga določa ZVEtL-1.