ZPP člen 13, 181, 181/3, 311. OZ člen 167, 173, 174.
odpoved najemne pogodbe - zamuda s plačilom najemnine - opomin na plačilo najemnine - nedospele terjatve - plačilo uporabnine - vrnitev posesti - pomanjkljiva trditvena podlaga - neizvedba dokaznega predloga - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - pogoji za ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveni zahtevek
Sodišče sme toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, razen, če gre za preživnino oziroma izročitev ali prevzem stvari, ki so bile dane v najem ali zakup. Izjemo predstavljajo še obresti na glavnico pred njihovo dospelostjo ter rentni zahtevki oziroma bodoča nepremoženjska škoda, kadar je to posebej določeno v Obligacijskem zakoniku. Odločanje o drugih nedospelih zahtevkih, ki bodo zapadli periodično, ni dovoljeno.
V konkretnem primeru tožnica zahteva, da se ugotovi, da je sporna pogodba prenehala veljati dne 1. 6. 2018, kar vsebinsko pomeni, da zahteva ugotovitev, da je prenehalo najemno razmerje. Utemeljeno opozarja, da ima pravni interes, da sodišče (z učinkom pravnomočnosti) ugotovi, da je najemna pogodba prenehala veljati, da bo s tem odpravljen dvom, ali najemno razmerje med pravdnima strankama še obstoji. Tudi sicer lahko tožeča stranka, v skladu s tretjim odstavkom 181. člena ZPP, v primeru, če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja, če je sodišče, pred katerim teče pravda, zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. V takem primeru pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa, saj se mora sodišče o prejudicialnem pravnem razmerju izreči tudi, če takšen zahtevek ni postavljen.
Zaključek, da tožnikova izpoved ni verodostojna in je delno prirejena, je sodišče prve stopnje obrazložilo s tem, da se izmika resnici in šele na izrecna vprašanja delno odgovori po resnici, saj je najprej izpovedal, da v službi ni imel težav in so se dobro razumeli, šele na vprašanje predsednice senata pa je priznal, da je dobil več pisnih opozoril. Pritožba zaključek o neverodostojnosti utemeljeno izpodbija. Tožnik je izpoved o tem, da je pri tožencu delal ves čas normalno, brez kakšne težave, s sodelavci je bil super, vodje so bili super ..., podal v okviru odgovora na vprašanje predsednice senata, čez koliko časa (po odpovedi) se je zaposlil. Izpovedi torej ni podal kot odgovor na vprašanje, ki bi se kakorkoli nanašalo na pisna opozorila. Poleg tega je tožnik na nadaljnje vprašanje predsednice senata, ali je prejel kakšno pisno opozorilo, takoj izpovedal, da jih je. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri oceni verodostojnosti tožnika 8. člen ZPP pravilno uporabiti tako, da bi vestno in skrbno presodilo sosledje in vsebino zgoraj izpostavljenih vprašanj, ki jih je sodišče postavilo tožniku, ter tožnikovih odgovorov nanje.
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je tožnik s tem, ko je iz električnega omrežja izključil priključni kabel avtomatskega merila za merjenje telesne temperature zaposlenim in onemogočil delovanje naprave, ki jo je toženec namestil zaradi obvladovanja epidemije covid-19, storil hujšo kršitev delovne obveznosti (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), saj je ogrožal vse zaposlene in poslovanje toženca. V zvezi s pritožbeno navedbo, da do takšnega ogrožanja ni prišlo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v skladu s 37. členom ZDR-1 za obstoj kršitve zadošča tudi, če je ta takšne narave, da bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, torej že potencialna nevarnost. Poleg tega za presojo obstoja hujše kršitve ni zanemarljivo v odpovedi navajano dejstvo, da je toženec zaradi nepravilnega delovanja naprave v preteklosti že dvakrat klical servis, ki je ugotovil, da naprava ni bila pravilno priključena, oziroma kot je izpovedal direktor, je serviser opozoril, da nekdo izklaplja priključek.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3, 164, 118, 118/1, 118/2, 200, 200/4.. ZPP člen 2.. OZ člen 169.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - nekonkretizacija očitanih kršitev - pravočasnost odpovedi - prepoved opravljanja dela - razlika v plači - neposredno sodno varstvo - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - načelo popolne odškodnine - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - Direktiva 2003/88/ES
V sporni odpovedi ni navedeno, kdaj je tožnik storil očitane kršitve oziroma opustitve, torej kdaj je nastal odpovedni razlog. Časovno ni opredeljena nobena od osmih kršitev. Po pozivu sodišča, naj natančno navede dejstva, na podlagi katerih bi lahko preverilo, ali je bila izredna odpoved podana pravočasno, je toženka navedla dneve, ko je ugotovila posamezne kršitve, to je od 4. 5. 2020 do 14. 5. 2020. Navedla je še, da so takrat kršitve še vedno obstajale, zaradi česar se tožniku očita, da je opustil dolžnost vodenja, organiziranja in nadziranja. Ni pa pojasnila časovnega poteka posameznih dogodkov oziroma iz njenih navedb ni razvidno, kdaj naj bi se sporni dogodki zgodili, zaradi česar tudi ni mogoče preizkusiti pravočasnosti odpovedi glede objektivnega roka.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnik ni upravičen do plačila razlike plače v času prepovedi opravljanja dela, ker ni uveljavljal sodnega varstva zoper sklep toženke o prepovedi opravljanja dela. Zahtevek za razliko med nadomestilom plače in plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal, predstavlja uveljavljanje (čiste) denarne terjatve, povezane z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi, zato je v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZDR-1 predvideno direktno sodno varstvo.
Tudi pred sprejemom novele ZPP-E je bila sodna praksa glede nastopa zakonske fikcije po četrtem odstavku 142. člena ZPP ustaljena. Novela ZPP-E je z upoštevanjem takšnega stališča s spremembo predmetne določbe nastop zakonske fikcije zgolj jasneje opredelila.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - opravljen pravniški državni izpit - zastopanje stranke - odvetnik kot pooblaščenec - popolnost predloga - trditveno breme - dopustitev revizije - obvezne priloge - plačilo sodne takse - procesna predpostavka
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se lahko opravljajo pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Pravdna dejanja lahko opravlja tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Toženec je vložil vlogo sam, ob tem pa ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit.
povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - valorizacija odškodnine - vzročna zveza - pravno priznane oblike škode
Sodišče prve stopnje je zato, ob pravilni ugotovitvi, da so se bolečine v predelu ledveno-križne hrbtenice pojavile po škodnem dogodku in ker iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da bi imel težave s tem delom hrbtenice, ob nesporno ugotovljeni bolezenski okvari in mnenju izvedenca ter upoštevaje teorijo adekvatne vzročnosti upravičeno štelo, da vse posledice oziroma težave, ki so tožniku nastale po obravnavanem škodnem dogodku, izvirajo iz tega dogodka in tako tudi s strani izvedenca ugotovljene bolečine ledveno-križne hrbtenice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00058772
ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37a/1, 37c, 37c/1. OZ člen 459, 459-3, 460, 460/1, 633, 633/1, 634, 634/1, 638, 639, 639/1.
stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - odstop od pogodbe zaradi napak - zahtevek za odpravo stvarnih napak - varstvo potrošnikov - predpogodbena dolžnost informiranja
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je šlo v konkretnem primeru za napako, ker kamen ni imel takšnih značilnosti, kot je bilo med strankama dogovorjeno, pri čemer toženka pred sklenitvijo pogodbe ni bila opozorjena na obstoj kalcitnih žil, je neutemeljeno zatrjevanje, da je sodišče napačno brez sodelovanja izvedenca kamnoseške stroke ocenilo, da gre za napako. Neutemeljena pa je tudi navedba, da za stvarno napako sploh ne gre.
Toženka se je res odločila za kamen Paradizo Classico, ki ga je imela konkretno pred seboj, vendar, kot je bilo že obrazloženo, je sodišče ugotovilo, da sporna plošča ni bila očiščena, toženka ter njen sin tudi nista videla njene hrbtne strani ter kalcitne žile takrat niso bile opazne, zato je neutemeljena navedba, da je odveč govoriti o opustitvi predpogodbene dolžnosti informiranja.
zavrženje tožbe - sklep o zavrženju tožbe - pritožba zoper sklep - umik pritožbe - povrnitev stroškov postopka - stroški nasprotne stranke - stroški za odgovor na pritožbo
Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato ugotovilo umik pritožbe.
Na podlagi drugega odstavka 158. člena ZPP mora stranka, ki umakne pravno sredstvo, nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva. Tožena stranka je zato upravičena do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo.
sprememba denarne kazni v kazen zapora - denarna kazen - izvršitev denarne kazni - slabo premoženjsko stanje
Po ustaljeni sodni praksi obsojenčevo slabo premoženjsko stanje oziroma objektivna nezmožnost plačila denarne kazni ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Namen zakonodajalca v citiranih določbah je jasen. Denarna kazen se spremeni v zaporno kazen ravno iz razloga, ker se denarne kazni ne da prisilno izterjati. Navedeno pomeni, da če bi obsojenec imel premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo, potem ne bi bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki torej predpostavlja predhodno neuspešno prisilno izterjavo denarne kazni.
huda telesna poškodba - nasilništvo - prepoznava na policiji - nedovoljeni dokazi - odločitev o dokaznem predlogu - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ocena verodostojnosti priče
Drži sicer, da sodišče prve stopnje ni (ne na zapisnik o glavni obravnavi ne v izpodbijani sodbi) odločilo o dokaznem predlogu o postavitvi izvedenca psihologa, podanem po obrambi obdolženca. Vendar je treba pri obravnavanih kršitvah obrazložiti tudi njihov (potencialni) vpliv na pravilnost ali/in zakonitost izpodbijane sodbe, čemur pa zagovorniki niso z ničemer zadostili.
spor majhne vrednosti - sprememba procesne zakonodaje - vodenja spora po pravilih za spor majhne vrednosti - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Postopek se je začel leta 1991, ko je bila vrednost spornega predmeta nad tedanjo mejo spora majhne vrednosti, vendar je bil ZPP spremenjen, vmes je to postal spor majhne vrednosti in je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo zadevo kot spor majhne vrednosti.
sodba na podlagi pripoznave - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - osebno vročanje - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - nasprotni dokaz - zanikanje prejema - pavšalne navedbe - spor majhne vrednosti
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje vročitev in datum vročitve. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve ni mogoče ovreči.
Na podlagi izpovedi G. G. je sodišče prve stopnje štelo za dokazano, da mu je tožnik 13. 10. 2018 rekel, da je potrebno razstavo nadgraditi, sicer je njegova (tožnikova, op. s.) naloga, da ga spravi iz službe.
Grožnja z izgubo službe nedvomno ni primeren način vzpodbude podrejenih k boljšemu delu, vendar po presoji pritožbenega sodišča tožnikovih besed (tudi upoštevaje njegov položaj poveljujočega in da so bile očitane besede izrečene v zvezi s pričakovano izvršitvijo delovne naloge) ni mogoče opredeliti kot objektivno osebno žaljivih.
ZPP člen 18, 339, 339/2, 339/2-3.. ZArbit člen 45, 45/2, 49.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 115, 115/2, 201, 201/2, 201/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - arbitraža - neposredno sodno varstvo - razlika v plači - podpis aneksa - ekonomski razlog - epidemija - vezanost sodišča na trditve strank - izbira presežnega delavca - sprememba akta o sistematizaciji - varovana kategorija delavcev - diskriminacija - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje ni dvomilo v izgubo poslov, ki jih je zatrjevala toženka in izhajajo iz listin. Ugotovilo je, da je bilo znižanje stroškov dela zaradi prenehanja delovnega razmerja tožnici nedvomno dokazano na ravni poslovnega leta. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede obstoja ekonomskega razloga. Ta je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (VIII Ips 72/2013).
V primeru delavčeve odklonitve ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo, delavec, ki odkloni takšno ponudbo, ne izgubi pravice do odpravnine, sama odpoved pa ostane v veljavi (VIII Ips 182/2015). Glede na navedeno ni pomembna presoja sodišča prve stopnje o ustreznosti tožnici ponujene zaposlitve - ker naj bi neustrezna zaposlitev pomenila tudi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je kot pripravljalno dejanje štelo oblikovanje delovnega mesta svetovalca s spremembo akta o sistemizaciji v začetku leta 2020. Pri tem se je sklicevalo na zadevo VIII Ips 48/2019, čeprav iz obrazložitve v tej zadevi izhaja, da sprememba sistemizacije sama po sebi ne predstavlja nujno pripravljalnega dejanja za odpoved iz poslovnega razloga. V obravnavanem primeru je toženka v času starševskega dopusta tožnice spremenila akt o sistemizaciji tako, da je oblikovala delovno mesto svetovalca, kar samo po sebi ne predstavlja pripravljalnega dejanja, ki bi imelo za posledico prenehanje potrebe po delu odvetnika.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovitev, da tožnica kljub opravljanju dela v projektni skupini ni opravljala povečanega obsega celotnega dela in ni bila prekomerno obremenjena, tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo, upoštevajoč 22.e člen ZSPJS, ki opredeljuje plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev.
Pogosta odsotnost z delovnega mesta in neopravljanje dela oziroma zadrževanje na drugih lokacijah v delovnem času tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljujeta zaključek o tem, da delavec v takšnem primeru ni nadpovprečno obremenjen z delovnimi nalogami.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00058845
KZ-1 člen 86, 86/8. ZIUPOPDVE člen 88, 88/2. ZDUPŠOP člen 45,45/2.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Obsojenec v pritožbi ni zatrjeval, še manj pa dokazal, da dela v splošno korist ni mogel opraviti zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi epidemije in so določeni v drugem odstavku 88. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOPDVE) in drugem odstavku 45. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP), zaradi katerih rok za opravo dela v splošno korist v času veljavnosti ukrepov po navedenih zakonih ni tekel. Takšnih razlogov ni ugotovila niti probacijska enota, ki je sicer pristojna o tem poročati sodišču (tretji odstavek 88. člena ZIUOPDVE in tretji odstavek 45. člena ZDUPŠOP). Obsojenec je imel vse možnosti, da bi delo v splošno korist opravil pravočasno, vendar jih zavestno ni izkoristil.
Razlogi za neizvršitev dela v splošno korist so izključno v sferi obsojenca, saj so posledica njegovega zavestnega in hotenega neizpolnjevanja nalog in navodil ter izmikanja obveznostim iz nadomestne izvršitve kazni zapora.
priposestvovanje nepremičnine od nelastnika - dobroverna posest - dobra vera - dvakratna prodaja - dobroverni pridobitelj - omejitev priposestvovanja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - res iudicata
Ocena sodišča prve stopnje, da (tudi) drugi toženec ni bil v dobri veri, je pravilna. Tak zaključek ni v nasprotju s tem, da je sodišče verjelo njegovi izpovedbi in jo ocenilo za konsistentno ter prepričljivo. Na podlagi tega, da je vedel, da kupljenega apartmaja, ki je bil v zemljiški knjigi sicer vpisan na prodajalca, slednji nima v posesti, in da je med posestnikom (tožnikom) ter prodajalcem sodni spor o lastništvu (da si torej posestnik nepremičnino tudi lasti), za katerega mu je slednji zatrdil, da ga bo dobil, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da drugi toženec ni mogel upravičeno misliti, da zemljiškoknjižno stanje ustreza resničnemu. Tudi če je bilo njegovo subjektivno prepričanje takšno, objektivne podlage zanj ni bilo dovolj. Prvi toženec je spor naposled izgubil, na čem pa naj bi drugi toženec sicer temeljil svoje informirano prepričanje, da ga ne bo, pa ni pojasnil, prav nasprotno. Še v pritožbi ponavlja, da je sam pravni laik. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je njegovo vedenje za sodni spor, skupaj z drugimi okoliščinami, ki so navedene v tč. 28 (čeprav je apartma kupil l. 2008 in takoj poskrbel za vpis v zemljiško knjigo, se je šele l. 2017 obrnil na posestnika), zadostna dejanska podlaga za sklep, da ni bil dobroverni pridobitelj, je prepričljiva in ustrezna.
trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe - odpoved najemne pogodbe - vročitev odpovedi - dejanska seznanitev - fikcija vročitve - vročanje pisanj - način vročanja - vročanje v hišni predalčnik
OZ v 333. členu ne določa formalnega postopka vročitve odpovedi trajnega pogodbenega razmerja in ne govori o postopkovnih pravilih osebnega vročanja, ampak dejanski seznanitvi nasprotne stranke z dano odpovedjo. Odpoved trajnega pogodbenega razmerja je lahko podana ustno ali preko kateregakoli sredstva za komunikacijo - oblika ni določena, prav tako ne način, na katerega je takšna enostranska izjava "vročena" nasprotni stranki. Dejanska seznanitev nasprotne stranke z odpovedjo je torej ključna, da odpoved učinkuje.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - seznanitev z odpovednim razlogom - pravočasnost odpovedi
Tožnik je na razgovoru 22. 4. 2021 priznal odtujitev gotovine, vendar pa pri tem ni pojasnil na kak način je to storil, kolikokrat, kdaj oziroma v katerem časovnem obdobju in do kakšnih posledic je prišlo; svoje izjave je tudi spreminjal. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo tožencu, da se je z vsemi kršitvami seznanil, ko je prejel poročilo z dne 17. 5. 2021, v katerem so časovno opredeljena in natančno opisana tožnikova ravnanja (načini manipulacij s stavomati in prilastitve gotovinskih iztržkov) ter posledice le-teh (zneski povzročene škode oziroma odtujene gotovine). Na podlagi teh natančnih ugotovitev je bila tožniku nato podana izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožnik utemeljeno opozarja na Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 70/2022 z dne 20. 5. 2022 in ki v tar. št. 25 določa nagrado za pregled spisovne dokumentacije v obsegu 50 odv. točk (1. točka tar. št. 25) ter nagrado za razgovor s stranko v psihiatrični bolnišnici, zavodu ali izven v obsegu od 50 do 100 odv. točk (2. točka tar. št. 25).