priposestvovanje nepremičnine od nelastnika - dobroverna posest - dobra vera - dvakratna prodaja - dobroverni pridobitelj - omejitev priposestvovanja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - res iudicata
Ocena sodišča prve stopnje, da (tudi) drugi toženec ni bil v dobri veri, je pravilna. Tak zaključek ni v nasprotju s tem, da je sodišče verjelo njegovi izpovedbi in jo ocenilo za konsistentno ter prepričljivo. Na podlagi tega, da je vedel, da kupljenega apartmaja, ki je bil v zemljiški knjigi sicer vpisan na prodajalca, slednji nima v posesti, in da je med posestnikom (tožnikom) ter prodajalcem sodni spor o lastništvu (da si torej posestnik nepremičnino tudi lasti), za katerega mu je slednji zatrdil, da ga bo dobil, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da drugi toženec ni mogel upravičeno misliti, da zemljiškoknjižno stanje ustreza resničnemu. Tudi če je bilo njegovo subjektivno prepričanje takšno, objektivne podlage zanj ni bilo dovolj. Prvi toženec je spor naposled izgubil, na čem pa naj bi drugi toženec sicer temeljil svoje informirano prepričanje, da ga ne bo, pa ni pojasnil, prav nasprotno. Še v pritožbi ponavlja, da je sam pravni laik. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je njegovo vedenje za sodni spor, skupaj z drugimi okoliščinami, ki so navedene v tč. 28 (čeprav je apartma kupil l. 2008 in takoj poskrbel za vpis v zemljiško knjigo, se je šele l. 2017 obrnil na posestnika), zadostna dejanska podlaga za sklep, da ni bil dobroverni pridobitelj, je prepričljiva in ustrezna.
Tudi pred sprejemom novele ZPP-E je bila sodna praksa glede nastopa zakonske fikcije po četrtem odstavku 142. člena ZPP ustaljena. Novela ZPP-E je z upoštevanjem takšnega stališča s spremembo predmetne določbe nastop zakonske fikcije zgolj jasneje opredelila.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - seznanitev z odpovednim razlogom - pravočasnost odpovedi
Tožnik je na razgovoru 22. 4. 2021 priznal odtujitev gotovine, vendar pa pri tem ni pojasnil na kak način je to storil, kolikokrat, kdaj oziroma v katerem časovnem obdobju in do kakšnih posledic je prišlo; svoje izjave je tudi spreminjal. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo tožencu, da se je z vsemi kršitvami seznanil, ko je prejel poročilo z dne 17. 5. 2021, v katerem so časovno opredeljena in natančno opisana tožnikova ravnanja (načini manipulacij s stavomati in prilastitve gotovinskih iztržkov) ter posledice le-teh (zneski povzročene škode oziroma odtujene gotovine). Na podlagi teh natančnih ugotovitev je bila tožniku nato podana izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - opravljen pravniški državni izpit - zastopanje stranke - odvetnik kot pooblaščenec - popolnost predloga - trditveno breme - dopustitev revizije - obvezne priloge - plačilo sodne takse - procesna predpostavka
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se lahko opravljajo pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Pravdna dejanja lahko opravlja tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Toženec je vložil vlogo sam, ob tem pa ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZPP člen 13, 181, 181/3, 311. OZ člen 167, 173, 174.
odpoved najemne pogodbe - zamuda s plačilom najemnine - opomin na plačilo najemnine - nedospele terjatve - plačilo uporabnine - vrnitev posesti - pomanjkljiva trditvena podlaga - neizvedba dokaznega predloga - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - pogoji za ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveni zahtevek
Sodišče sme toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, razen, če gre za preživnino oziroma izročitev ali prevzem stvari, ki so bile dane v najem ali zakup. Izjemo predstavljajo še obresti na glavnico pred njihovo dospelostjo ter rentni zahtevki oziroma bodoča nepremoženjska škoda, kadar je to posebej določeno v Obligacijskem zakoniku. Odločanje o drugih nedospelih zahtevkih, ki bodo zapadli periodično, ni dovoljeno.
V konkretnem primeru tožnica zahteva, da se ugotovi, da je sporna pogodba prenehala veljati dne 1. 6. 2018, kar vsebinsko pomeni, da zahteva ugotovitev, da je prenehalo najemno razmerje. Utemeljeno opozarja, da ima pravni interes, da sodišče (z učinkom pravnomočnosti) ugotovi, da je najemna pogodba prenehala veljati, da bo s tem odpravljen dvom, ali najemno razmerje med pravdnima strankama še obstoji. Tudi sicer lahko tožeča stranka, v skladu s tretjim odstavkom 181. člena ZPP, v primeru, če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja, če je sodišče, pred katerim teče pravda, zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. V takem primeru pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa, saj se mora sodišče o prejudicialnem pravnem razmerju izreči tudi, če takšen zahtevek ni postavljen.
ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1.
ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - kreditna pogodba v CHF - švicarski franki (CHF) - valutno tveganje - notranje tveganje pogodbene stranke - potrošniška kreditna pogodba - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi toženka podala informacije zadostne intenzivnosti, ker je dala zgolj splošna opozorila, da tečaj in obrestna mera lahko zanihata, ne pa tudi, da je višina končnega zneska kredita odvisna od dveh negotovih spremenljivk (valutni tečaj in variabilna obrestna mera LIBOR), katerih tveganost je neomejena, kar vključuje tudi možnost znatnih nihanj, ki so glede na trajanje kreditnega razmerja (20 in 30 let) realna in lahko tožniku bistveno otežijo odplačevanja kredita. Ugotovitev, da banka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, pa ne pripelje avtomatično do ničnosti pogodbe, se pa takšen pogoj šteje za nejasnega in je povržen presoji nepoštenosti. Ker toženka pri sklepanju sporne kreditne pogodbe ni ravnala v nasprotju z zahtevo dobre vere, prav tako pa v trenutku sklenitve pogodbe ni bilo znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, obravnavani pogodbeni pogoj ni nepošten oziroma nedopusten, kreditni pogodbi pa posledično nista nični.
Tožnik je v tožbi trdil, da je kreditna pogodba nična iz razloga, ker je (v posledici toženkinega nedopustnega postopanja/opustitve) sam prevzel tveganje valutnih sprememb. Zato je za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja odločilno, kdaj je bil z okoliščino, da je to tveganje prevzel, seznanjen. Tožnik je zaradi vedno višjih obrokov kredita vsaj od 1. 1. 2011 dalje vedel za okoliščine prevzema tveganja valutnih sprememb, zato je njegov kondikcijski zahtevek zastaral.
odlog izvršbe na predlog upnika - soglasje dolžnika - soglasje vseh upnikov - izvršba na nepremičnino
Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno ugotovilo dejansko stanje. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je pritožnik 14. 12. 2021 sodišču izročil vlogo – predlog za nadaljevanje odložene izvršbe. Predmetno vlogo je pritožnik navedel tudi kot dokaz oziroma kot prilogo k pritožbi, a je ni predložil. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je upnik podal predlog za nadaljevanje izvršbe oziroma umik soglasja k odlogu izvršbe, niti ni takšne vloge predložil v pritožbenem postopku, da bi sodišče druge stopnje lahko preverilo njeno vsebino oziroma se prepričalo, da jo je resnično vložil, so pritožbeni očitki v tem delu v celoti neutemeljeni.
huda telesna poškodba - nasilništvo - prepoznava na policiji - nedovoljeni dokazi - odločitev o dokaznem predlogu - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ocena verodostojnosti priče
Drži sicer, da sodišče prve stopnje ni (ne na zapisnik o glavni obravnavi ne v izpodbijani sodbi) odločilo o dokaznem predlogu o postavitvi izvedenca psihologa, podanem po obrambi obdolženca. Vendar je treba pri obravnavanih kršitvah obrazložiti tudi njihov (potencialni) vpliv na pravilnost ali/in zakonitost izpodbijane sodbe, čemur pa zagovorniki niso z ničemer zadostili.
ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/2, 131, 131/2, 134, 134/2, 137, 137/8, 142, 150.. OZ člen 378.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - nasprotna tožba - voznik - razlika v plači - regres za letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - efektivni delovni čas - nočno delo - nadurno delo - regres za prehrano
Tožnik je 23. 6. 2020 podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sicer naslovil kot izredna odpoved, vendar je sodišče na podlagi vsebine (tožnik je zahteval, da mu delovno razmerje preneha po prenehanju bolniškega staleža in izrabi dopusta z 12. 8. 2020) pravilno presodilo, da gre dejansko za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, mora poleg razloga, določenega v prvem odstavku 111. člena ZDR-1, pred podajo odpovedi upoštevati tudi pogoje iz drugega odstavka tega člena. Tožnik toženke ni pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in o kršitvah tudi ni pisno obvestil inšpektorata za delo.
V delovni čas voznika taksija se poleg časa voženj šteje tudi čas, ko čaka na delo oziroma vožnjo, ker je v tem času na razpolago za delo, in čas odmora.
Morebitne omejitve oškodovanca pri življenjskih aktivnostih in posledično duševno trpljenje, se upošteva pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Res se v skladu z večinsko sodno prakso duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti lahko upoštevajo tudi v okviru neugodnosti med zdravljenjem oziroma pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v času zdravljenja, kar poskuša pritožba utemeljiti s sklicevanjem na sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 682/2014 z dne 2. 4. 2015. A je to v skladu s sodno prakso mogoče takrat, kadar zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 18. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.1 V nobenem primeru pa slednjega ni mogoče upoštevati v obeh postavkah odškodnine (t. i. v postavki telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter v postavki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti naenkrat), za kar se v tem delu v bistvenem zavzema pritožba.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - dedičev prevzem pravdnega postopka - dedna pravica - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - trajno prenehanje življenjske skupnosti - izguba dedne pravice - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Tudi, če bi bilo ugotovljeno, da D. D. nima dedne pravice po pokojnem tožniku zaradi trajnega prenehanja življenjske skupnosti, to ne pomeni, da bi se vzpostavila dedna pravica toženke, glede na že navedeni zakonski zadržek za obstoj (s strani toženke zatrjevane) zunajzakonske skupnosti.
V razlogih napadene sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Komisija) na glavni obravnavi predstavil izvedenec I. I., kar ne drži, kot pravilno opozarja pritožba, saj je iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 14. 10. 2021 (list. št. 212) razvidno, da se je vabilu na glavno obravnavo odzval J. J., ki je skupaj z I. I. izdelal pisno izvedensko mnenje za oškodovanca B. B. in C. C. Gre za očitno pisno pomoto v imenu in priimku v sodbi, ki nima odločilnega pomena, pa tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka, kot navaja pritožba, ni podana.
Če sodišče mnenje izvedenca oceni kot strokovno, tehtno in sprejemljivo, ni dolžno izvedenca soočiti z mnenjem izvedenca, ki je v isti zadevi že podal mnenje, a se njuni mnenji razlikujeta. Izvedenca sooči le v primeru, če oceni, da je zaradi razjasnitve strokovnih vprašanj njuno soočenje potrebno.
Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 4.. ZJU člen 57.. ZUJIK člen 45, 47.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 11.
javni zavod - razporeditev na delovno mesto - izpolnjevanje pogojev - potreba po delu
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, saj za njegovo razporeditev na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik ne zadostuje le dejstvo, da zanj izpolnjuje pogoje. Razporeditev ni avtomatična, saj je odvisna od potreb toženke po tovrstnem kadru, torej od njenega kadrovskega načrta.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da pri ugotovitvi, ki izhaja iz novo pridobljenega mnenja, ne gre za novo dejstvo, temveč zgolj za drugačne zaključke glede dejstva, ki ga je sodišče že ugotavljalo. S samim mnenjem kot dokazom tega dejstva sodišče prve stopnje v času sojenja res ni bilo in tudi ni moglo biti seznanjeno, bistveno pa je, da je sodišče dejstvo ponareditve podpisa v pravnomočno zaključenem postopku že ugotavljalo.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/2-3, 126, 126/2.. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 43.. ZPP člen 2, 2/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - višina odpravnine - del plače za poslovno uspešnost - vezanost na zahtevek - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločitve
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije, ki je v času podaje odpovedi in izplačila odpravnine zavezovala toženko, v 43. členu določa, da je plača delavca sestavljena tudi iz dela plače za poslovno uspešnost, kadar je tako dogovorjeno pri delodajalcu. Toženka je nagrado za poslovno uspešnost uredila s Pravilnikom o izplačilu nagrade za poslovno uspešnost z dne 5. 12. 2017. Upoštevaje navedeno, je zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se v osnovo za izračun odpravnine ne všteva celotna plača, ki jo je prejela tožnica meseca decembra 2018, torej tudi celotni del plačila za poslovno uspešnost v znesku 390,00 EUR bruto (prim. sodbo VDSS Pdp 386/2016).
Bistvo sprejete odločitve je v tem, da je presoja primernosti in učinkovanja izvršilnega naslova pridržana izvršilnemu sodišču in je v pravdi na nedopustnost izvršbe ni mogoče spreminjati. Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede presoje sodišče prve stopnje, da v posledici (veljavno) sklenjenega Dodatka št. 1 ni prišlo do takšne spremembe pogodbenega razmerja med pravdnimi strankami, da bi bilo lahko govora o novaciji v smislu prvega odstavka 323. člena Obligacijskega zakonika1 (v nadaljevanju: OZ). Pravilno je ugotovilo, da je tako pred sklenitvijo Dodatka št. 1 kot tudi po tem, šlo za obveznost vračila (istega) posojila po sklenjeni Kreditni pogodbi, kar pomeni, da gre za isto (denarno) obveznost - predmet je tako enak - denar (vračilo posojila).
Pritožnik utemeljeno opozarja na Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 70/2022 z dne 20. 5. 2022 in ki v tar. št. 25 določa nagrado za pregled spisovne dokumentacije v obsegu 50 odv. točk (1. točka tar. št. 25) ter nagrado za razgovor s stranko v psihiatrični bolnišnici, zavodu ali izven v obsegu od 50 do 100 odv. točk (2. točka tar. št. 25).
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3, 164, 118, 118/1, 118/2, 200, 200/4.. ZPP člen 2.. OZ člen 169.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - nekonkretizacija očitanih kršitev - pravočasnost odpovedi - prepoved opravljanja dela - razlika v plači - neposredno sodno varstvo - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - načelo popolne odškodnine - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - Direktiva 2003/88/ES
V sporni odpovedi ni navedeno, kdaj je tožnik storil očitane kršitve oziroma opustitve, torej kdaj je nastal odpovedni razlog. Časovno ni opredeljena nobena od osmih kršitev. Po pozivu sodišča, naj natančno navede dejstva, na podlagi katerih bi lahko preverilo, ali je bila izredna odpoved podana pravočasno, je toženka navedla dneve, ko je ugotovila posamezne kršitve, to je od 4. 5. 2020 do 14. 5. 2020. Navedla je še, da so takrat kršitve še vedno obstajale, zaradi česar se tožniku očita, da je opustil dolžnost vodenja, organiziranja in nadziranja. Ni pa pojasnila časovnega poteka posameznih dogodkov oziroma iz njenih navedb ni razvidno, kdaj naj bi se sporni dogodki zgodili, zaradi česar tudi ni mogoče preizkusiti pravočasnosti odpovedi glede objektivnega roka.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnik ni upravičen do plačila razlike plače v času prepovedi opravljanja dela, ker ni uveljavljal sodnega varstva zoper sklep toženke o prepovedi opravljanja dela. Zahtevek za razliko med nadomestilom plače in plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal, predstavlja uveljavljanje (čiste) denarne terjatve, povezane z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi, zato je v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZDR-1 predvideno direktno sodno varstvo.
sprememba denarne kazni v kazen zapora - denarna kazen - izvršitev denarne kazni - slabo premoženjsko stanje
Po ustaljeni sodni praksi obsojenčevo slabo premoženjsko stanje oziroma objektivna nezmožnost plačila denarne kazni ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Namen zakonodajalca v citiranih določbah je jasen. Denarna kazen se spremeni v zaporno kazen ravno iz razloga, ker se denarne kazni ne da prisilno izterjati. Navedeno pomeni, da če bi obsojenec imel premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo, potem ne bi bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki torej predpostavlja predhodno neuspešno prisilno izterjavo denarne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058813
KZ-1 člen 24, 143, 143/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - pravna zmota - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Če obdolženec navaja, da je bil v pravni zmoti, kot v obravnavanem primeru, mora sodišče takšno njegovo trditev oceniti in se v razlogih sodbe do nje opredeliti, tega pa sodišče prve stopnje ni storilo.
Kriv storitve kaznivega dejanja je le storilec, ki se je med drugim zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom (24. člen KZ-1), zato pritožba v sodbi utemeljeno pogreša razloge o tem, kako ocenjuje zagovor obdolženke, da ni vedela, da je njeno ravnanje kaznivo, ter razloge o njenem naklepnem ravnanju. V naklepu storilca kaznivega dejanja po četrtem odstavku 143. člena KZ-1 mora biti prepoznan njegov odnos do tega, da prevzame identiteto drugega zato, da naslovnika spravi v zmoto glede identitete osebe, s katero komunicira, in da prizadene osebno dostojanstvo osebe, katere identiteto prevzema (kot je očitano v obravnavanem primeru) oziroma pridobi premoženjsko ali nepremoženjsko korist.
Ker napadena sodba nima razlogov o krivdnem ravnanju obdolženke in o tem, kako sodišče prve stopnje presoja njen zagovor, da je bila v pravni zmoti, ter da s tem, ko je ustvarila Facebook profil z imenom oškodovanca, ni imela namena prevzeti njegove identitete, pritožba utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki imajo, če so podane, vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.