• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL Sklep I Ip 808/2022
    31.8.2022
    DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00059357
    ZDavP-2 člen 3, 3/4, 79, 79/2, 145, 145/2, 145/2-4, 145/2-9, 152, 152/1. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-3, 21, 46, 46/1, 239, 243, 244, 244/1, 244/2.
    davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - stroški davčnega postopka - potni stroški - obračun obresti - konkretizacija obrestnega zahtevka - pavšalen ugovor - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja
    Drugi odstavek 79. člena ZDavP-2, po katerem stroški davčnega organa, in sicer zlasti potni stroški uradnih oseb, ki nastanejo v postopku, začetem po uradni dolžnosti, bremenijo davčni organ, ki je začel davčni postopek, in na katerega se v prid svojemu stališču sklicuje pritožba, je uvrščen v „DRUGI DEL DAVČNI POSTOPEK“ ZDavP-2 in ureja obveznost kritja stroškov, nastalih v davčnem postopku ugotavljanja in odmere davčne obveznosti. Medtem ko davčno izvršbo ZDavP-2 ureja v „TRETJI DEL DAVČNA IZVRŠBA“, kjer je v prvem odstavku 152. člena ZDavP-2 določeno, da dolžnik plača vse stroške davčne izvršbe.

    Upnik je že v SIN z dne 5. 11. 2020 pojasnil način in podlago za obračunavanje obresti, iz rubrike datum izvršljivosti pri posameznem v SIN z dne 5. 11. 2020 navedenem izvršilnem naslovu pa je razvidno tudi od katerega datuma dalje te tečejo. Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da navedeno omogoča preizkus obračunanih zamudnih obresti, saj je za vsak obračun evidentirana tako glavnica, kot začetek teka zamudnih obresti, v zvezi s podano zakonsko podlago pa tudi višina obrestne mere pripadajočih zamudnih obresti. Dalje je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da procesnih obresti upnik ni niti zahteval, niti te v izvršilnem naslovu niso obračunane. Ker je v ugovoru dolžnik uveljavljal le, da je obračun obresti pretiran, je v zvezi z gornjo ugotovitvijo vsebine SIN z dne 5. 11. 2020 glede obračuna zamudnih obresti zaključek sodišča prve stopnje, da je bil v tem delu ugovor dolžnika pavšalen in nekonkretiziran in da zato zahtevi po obrazloženosti ni zadostil, pravilen. Do takega ugovora se sodišče prve stopnje še konkretneje ni bilo dolžno opredeliti.

    Za primernost seznama izvršilnih naslovov za izvršbo zadošča, da so za vsako vrsto davka posebej zamudne obresti le navedene in upniku njihovega izračuna ni treba posebej prilagati.

    Dejanja zavarovanja, tudi vknjižba v zemljiško knjigo, se opravijo pred pravnomočnostjo sklepa (prvi odstavek 46. člena ZIZ). Zato upnik kljub razveljavitvi klavzule pravnomočnosti sklepa o zavarovanju Z 440/2019 z dne 23. 9. 2019, ker ta sklep (še) ni bil razveljavljen, razpolaga z zastavno pravico na podlagi sklepa o zavarovanju.
  • 22.
    VSK Sklep I Cp 209/2022
    31.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00060803
    SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.. ZEN člen 136.
    sodna določitev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - s predpisano natančnostjo urejena meja - natančnost koordinat ZK točk - strinjanje s potekom meje - sporni mejni svet - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca
    SPZ določa, da se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člen SPZ). Če gre za mejo, ki je bila v katastrskem postopku določena po prejšnjih predpisih, se šteje za urejeno, če je določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo, in če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom meje, kot je bila v naravi označena z mejniki (136. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, v nadaljevanju ZEN).
  • 23.
    VSL Sklep Cst 255/2022
    31.8.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00058892
    ZFPPIPP člen 98, 226, 226/4-6.
    razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški stečajnega postopka - rezervacije - stečajni upravitelj - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - vestnost in poštenost - varovanje interesov upnikov
    Sodišče je v stečajnih postopkih dolžno bdeti nad pravilnostjo in zakonitostjo ravnanja stečajnega upravitelja. Zato je potrebno tudi raziskati navedbe upnika, da je upravitelj pobotal neplačane najemnine enega izmed upnikov s terjatvami zoper dolžnika iz te posebne mase. Kot izhaja iz 6. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, je najemnina, ki se pobira iz posebne mase namenjena za poplačilo stroškov v zvezi s tem premoženjem.
  • 24.
    VSL Sodba VII Kp 37275/2016
    31.8.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00058973
    KZ-1 člen 251, 251/1.
    kaznivo dejanje ponarejanja listin - zapisnik - ponarejena listina - dokazna ocena
    Obdolženec je bil na podlagi 20. člena Pravil Kluba nedvomno upravičen do sklica izrednega občnega zbora, saj je spisovno razvidno, da je bil eden od ustanoviteljev kluba, vendar pa je bil izredni občni zbor sklican v nasprotju s 6. členom istega Pravilnika. Člani na občni zbor niso bili vabljeni, sklic izrednega občnega zbora ni bil ustrezno objavljen na oglasni deski v klubskih prostorih, kot tudi ne v sredstvih javnega obveščanja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na pojasnjeno so sklepi, sprejeti na izrednem občnem zboru in razvidni iz zapisnika izrednega občnega zbora, ki ga je obdolženi predložil Upravni enoti, neveljavni. Upoštevajoč, da izredni občni zbor ni bil sklican v skladu s pravili kluba, torej tudi sklepi sprejeti na tem izrednem občnem zboru niso pravno veljavni, je posledično utemeljen zaključek izpodbijane sodbe, da je zapisnik, ki ga je obdolženi predložil Upravni enoti (kar obdolženi v svojem zagovoru priznava) in ki je bil opremljen z žigom, ki ni bil pristen žig kluba, lažno izkazoval, da izvira od izdajatelja zapisnika, to je kluba.
  • 25.
    VSL sklep Cst 259/2022
    31.8.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00058981
    ZFPPIPP člen 399.
    ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
    Zloraba pravice do odpusta obveznosti je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Zakon v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP navaja najpogostejše oziroma najtipičnejše primere ravnanj oziroma opustitev stečajnega dolžnika, ki predstavljajo dejanski stan domneve, da gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.

    Naravo zlorabe ima sicer lahko tudi katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato docela ne izključuje možnosti, da bi lahko tudi dolžnikova ponudba poplačila terjatve (le) določenemu upniku pomenila zlorabo. Vendar pa bi morale biti ob tem izkazane dodatne kvalifikatorne okoliščine v smeri, da je imel dolžnik s takšno ponudbo resen namen izigrati oz. oškodovati ostale upnike, da npr. določeno premoženje skriva ipd. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so lahko samo hujše kršitve.
  • 26.
    VSK Sodba PRp 552/2022
    31.8.2022
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00060801
    ZP-1 člen 14, 14/3.
    odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - opis dejanja v plačilnem nalogu - kvalificirana oblika
    Po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 bi se pravna oseba sicer lahko ekskulpirala, če bi izkazala, da je storila vse potrebno, da bi prekršek preprečila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izdala ustreznih navodil in ni zagotovila, da bi vozniki pred začetkom vsake vožnje opravili pregled zaščitne opreme. Da bi taka navodila izdala, pritožnica niti ne trdi. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre za enostaven ukrep, s katerimi bi lahko učinkovito preprečili prekrške po 12. točki prvega odstavka 54. člena ZPNB.

    Po drugem odstavku 54. člena ZPNB se z globo 2.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, če kršitev pomeni tveganje za poškodbe oseb ali škodo v okolju, ki zahteva ustrezne ukrepe, kot na primer odpravo pomanjkljivosti na kraju nadzora oziroma najkasneje do začetka naslednjega prevoza. Iz opisa dejanja v plačilnem nalogu ni razvidno nobeno dejstvo, ki bi utemeljevalo uporabo kvalificirane oblike. Prekrškovni organ je namreč zapisal zgolj, da "voznik ni zmožen predložiti varovalnih očal, ki so potrebna v opremi za zagotavljanje splošne varnosti po ADR". Za uporabo drugega odstavka 54. člena ZPNB zato ni pogojev.
  • 27.
    VSL sklep Cst 256/2022
    31.8.2022
    DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00059171
    ZFPPIPP člen 132, 389, 389/3, 390, 390/1, 393, 393/1, 393/3, 393/4. ZIZ člen 102. ZDR-1 člen 130. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
    stečaj zapuščine - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - stečajna masa - pravice iz delovnega razmerja - delovni spor - stroški v zvezi z delom - regres - delovna uspešnost - izplačilo dnevnic - potni stroški
    S sklepom o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika sodišče ugotovi, da dolžnikovi prejemki v dovoljenem obsegu spadajo v stečajno maso in izplačevalcu naloži, da mora po prejemu sklepa o izterjavi zarubljene zneske namesto dolžniku izplačevati na fiduciarni račun upravitelja.

    Če delodajalec sklepa ne realizira pravilno, odgovarja za napake. Sodišče v primeru, če izplačevalec ne ravna v skladu s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, delodajalcu naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po sklepu o izterjavi. Predmet sklepa iz tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP je torej napaka pri realizaciji sklepa o izterjavi.

    V tej zadevi ne gre za napako pri realizaciji sklepa o izterjavi, temveč za morebitno napako pri obračunu stroškov. Odločanje o povračilu stroškov v zvezi z delom zato ne more biti predmet sklepa, izdanega na podlagi tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP. V primeru vložene tožbe bi bilo v sporu o pravici iz delovnega razmerja pristojno odločati delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
  • 28.
    VSM Sodba in sklep IV Kp 2432/2014
    31.8.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00059675
    ZKP člen 357, 357-4, 371, 371/2, 372, 372-3. KZ-1 člen 90, 91, 91/1, 211, 211/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
    kaznivo dejanje goljufije - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - kršitev kazenskega zakona - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - pravica do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
    Ob upoštevanju drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, po katerem je bilo zastaranje zadržano v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (skupno torej 64 dni), je zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, že potekel. V obravnavani zadevi je tako kazenski pregon za obdolžencu očitano kaznivo dejanje zastaral z iztekom 29. 6. 2022, kar je sicer po razglasitvi izpodbijane sodbe, a pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču dne 26. 8. 2022. Ker je torej kazenski pregon, katerega dovoljenost predstavlja enega izmed pogojev za izvedbo kazenskega postopka in izdajo meritorne sodbe, v obravnavani zadevi glede obdolženega A. A. že zastaran, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
  • 29.
    VDSS Sklep Psp 204/2022
    31.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00060396
    Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15.. URS člen 14, 125.
    stroški postopka - odvetniška tarifa - kršitev načela enakosti pred zakonom - exceptio illegalis
    Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je upravičen do 100 % povišanja stroškov postopka. Tar. št. 15/1c Odvetniške tarife sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b OT, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Vendar pa bi z uporabo te tarife po oceno pritožbenega sodišča prišlo do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Toženec bi tako moral plačati enkrat več stroškov postopka samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec. Za zvišanje stroškov samo na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka, ni nobenega utemeljenega razloga.
  • 30.
    VSL Sklep I Cpg 662/2021
    31.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00059460
    ZGD-1 člen 38a. ZPP člen 70, 70-6, 181.
    izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - ugotovitven tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - kolizija interesov - ničnost pravnih poslov - posojilo - zakoniti zastopnik - manjšinski družbenik
    Nestrinjanje stranke s procesnim vodstvom ne predstavlja odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, ki bi terjal izločitev sodnika. Poleg tega iz sodnega spisa ni razvidno, da bi sodnica s svojim vedenjem in načinom obravnavanja kakorkoli okrnila videz nepristranskosti sodišča.

    Stališče večinske sodne prakse je takšno, kot ga je pri oblikovanju določbe 38.a člena ZGD-1 zasledoval zakonodajalec, da osebe, ki so kot korporacijski zastopniki ali kot prokuristi nosilci upravičenja za zastopanje gospodarske družbe, omeji pri sklepanju pravnih poslov z drugimi družbami, v katerih so te osebe same ali v povezavi prek ožje povezanih oseb kapitalsko udeležene s tem, da se veljavnost pravnih poslov, sklenjenih s takimi družbami, pogojuje s soglasjem nadzornega organa ali celo same skupščine, kar naj bi zagotovilo preglednost pri sklepanju pravnih poslov pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim koristim, ter da je, če tega soglasja ni, pravni posel ničen.
  • 31.
    VSL Sodba II Cpg 336/2022
    30.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00059149
    ZPP člen 154, 155, 155/2, 158, 451, 452, 495, 495/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
    gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - časovne meje pravnomočnosti - ugovor plačila v izvršilnem postopku - stroški pravdnega postopka
    Mejnik časovne meje pravnomočnosti sodbe je zaključek glavne obravnave, v konkretnem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti pa, ko je bila vložena zadnja pripravljalna vloga tožene stranke, to je dne 2. 7. 2021. To je zadnji trenutek, v katerem stranki lahko še navajata dejstva in dokaze, ki nastanejo še med postopkom, prav tako pa le dejstva, ki so obstajala do tega trenutka, sodnik lahko upošteva pri odločanju v zadevi. Ker je torej tožena stranka navedeni znesek poravnala po tem datumu, dne 11. 2. 2022, sodišče prve stopnje tega dejstva ni moglo upoštevati pri svoji odločitvi, tožena stranka pa ga ne more uveljavljati v pritožbi. Lahko pa se na to sklicuje z ugovorom v izvršilnem postopku, v primeru, da bi tožeča stranka kot upnik sprožila izvršilni postopek.
  • 32.
    VSK Sklep CDn 51/2022
    30.8.2022
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
    VSK00072485
    ZZK-1 člen 15a, 40, 147, 149. SPZ člen 8, 107. ZEN člen 10, 95, 95/3.
    vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - zemljiški kataster kot uradna evidenca - vpis stavbe v kataster stavb - zemljiška knjiga - načelo prirejenosti zemljiške knjige in zemljiškega katastra - nastanek etažne lastnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - načelo vrstnega reda vpisov - stanje zemljiške knjige ob vpisu - neusklajenost podatkov - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
    Sodišče v sodnem zemljiškoknjižnem postopku zaradi načela prirejenosti postopkov ne sme presojati vprašanja pravilnosti in zakonitosti odločbe GURS (in torej tudi ne presojati, ali je bila pritožniku v upravnem postopku katastrskih sprememb zagotovljena pravica do izjave) in je tudi ne odpraviti. Če upravna odločba v upravnem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, je nanjo vezano.

    Prenos podatkov med katastrom in zemljiško knjigo se namreč pri prvih vpisih stavbe izvede šele ob vzpostavitvi etažne lastnine v zemljiški knjigi. V predmetni zadevi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče želelo vzpostaviti etažno lastnino, listina, ki je bila podlaga vpisu, ni več ustrezala stanju v katastru in zato vzpostavitve etažne lastnine na njeni podlagi ni mogoče izvesti.
  • 33.
    VSC Sodba II Kp 31103/2018
    30.8.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00059758
    KZ-1 člen 26, 124, 124/1.
    kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - zavestna malomarnost - delo z viličarjem
    V obravnavanem primeru transportna pot ni bila prosta, obdolženec se o tem ni zanesljivo prepričal in zaradi njegovega malomarnega ravnanja, t. j. opustitve potrebne pazljivosti, je prišlo do obravnavanega dogodka.
  • 34.
    VSC Sklep I Kp 11301/2022
    30.8.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00058796
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 257/2.
    pravnomočna obtožnica - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - ugotovitveni sklep - pripor
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila zoper obtoženca vložena obtožnica Okrožnega državnega tožilstva v Celju, številka Kt/3680/2022, z dne 16. 6. 2022. Ta je z zavrnitvijo ugovora 25. 7. 2022 postala pravnomočna. S tem dejstvom je bil utemeljen sum storitve v obtožnici opisanih in obtožencu očitanih kaznivih dejanj znova formalno dognan.
  • 35.
    VSL Sodba II Cp 496/2022
    30.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00061553
    OZ člen 190, 190/1, 191. ZŠpo-1 člen 28, 28/1, 28/2. ZPP člen 212.
    financiranje programov založništva v športu - financiranje projekta - pomotoma nakazana sredstva - vračilo prejetih javnih sredstev - neupravičena obogatitev - plačilo neobstoječega dolga - vrnitev prejetega po pogodbi - prikrajšanje in obogatitev - privolitev v prikrajšanje - trditveno in dokazno breme - dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi - ugovor
    Okoliščina, da tožeča stranka upravlja in izplačuje „javna sredstva“, sama po sebi ne pomeni, da na podlagi neupravičene obogatitve ni upravičena zahtevati njihovega vračila.

    Pritožba zastopa zmotno stališče, da je bila tožeča stranka tista, ki bi morala dokazati, da iz opravičljivega razloga ni vedela, da plačuje nekaj, kar domnevno ni bila dolžna plačati. Trditveno in dokazno breme za podan ugovor po 191. členu OZ je namreč na strani tožene stranke. Pritožbeni očitek, da mora tožeča stranka dokazati, da iz opravičljivega razloga ni vedela, da plačuje nekaj, kar domnevno ni bila dolžna plačati, pa je neutemeljen tudi iz razloga, ker tu ne gre za zmoto, kakor jo obravnavamo v zvezi z izpodbijanimi pravnimi posli, pri katerih se zahtevata njena bistvenost in opravičljivost. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je torej lahko tudi krivdna.
  • 36.
    VSL Sodba II Kp 3605/2018
    30.8.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00058877
    KZ-1 člen 159, 159/1, 159/2. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 25, 26, 26/1, 26/2, 28, 28/3, 52, 52/1, 87, 87/5, 357, 357/4.
    pravočasnost zasebne tožbe - nevednost ali očitna pomota - kvalificiran vložnik - odvetnik - krajevna pristojnost - kaznivo dejanje, storjeno s tiskom - obrekovanje
    Pooblaščenka zasebnega tožilca je naslovila in pravočasno vložila zasebno tožbo pri krajevno nepristojnem sodišču, a je ta na krajevno pristojno sodišče prispela prepozno, kot odvetnica pa se ne more sklicevati na očitno pomoto.
  • 37.
    VSL Sodba II Cpg 333/2022
    30.8.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00059298
    ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5. ZPP člen 358, 358-5. Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih člen 2.
    prevozna pogodba - terjatev - plačilna disciplina - povrnitev stroškov izterjave
    Tožeča stranka je za toženo stranko skladno z medsebojnim dogovorom opravila storitve prevoza, pri čemer njuno poslovno sodelovanje poteka na način, da tožena stranka preko elektronske pošte ali preko telefona naroči posamezen prevoz, tožeča stranka naročilo sprejme in prevoz opravi, nato pa stranki podpišeta še dostavnico ali prevoznico oziroma mednarodni tovorni list. Če je temu tako, pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoč sklep, da tožeča stranka v tem postopku vtožuje samo eno terjatev. Pritrditi je potrebno tožničini materialnopravni razlagi, da je bila skladno z opisanim poslovanjem za vsak prevoz sklenjena nova prevozna pogodba, iz katere izhaja tudi vsakič nova terjatev tožeče stranke in da posledično (ker tožena stranka dolga, ki izhaja iz naslova prevozov in ga je tožeča stranka obračunala z računi, izdanimi med 4. 5. 2021 in 1. 7. 2021, ni plačala v roku) za vsak prevoz tožeči stranki pripada tudi nadomestilo stroškov izterjave.
  • 38.
    VSL Sklep I Cp 1347/2022
    30.8.2022
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00058900
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-3, 272/3.
    motenje posesti - regulacijska začasna odredba - izročitev ključev - motilno dejanje - pogoji za izdajo začasne odredbe - otrok s posebnimi potrebami - nastanek težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - navedbe v odgovoru na pritožbo - stanovanjska hiša - pravica do doma - osnovne življenjske potrebe - mladoletni otroci - trditveno breme - trditvena in dokazna podlaga - pravni standard - ustaljena sodna praksa
    Sodišče je sledilo prevladujočemu stališču v sodni praksi, da zgolj pogoj reverzibilnosti, brez izkazane verjetnosti težko nadomestljive škode za upnika, za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča.

    Razlaga težko nadomestljive škode pri odvzemu posesti doma, kot jo zahteva sodišče, dejansko vodi v izvotlitev pravice do sodnega varstva in pravnega varstva z začasno odredbo in lahko povzroči, da zavarovanje z začasno odredbo v celoti izgubi svoj namen.
  • 39.
    VSK Sklep CDn 90/2022
    30.8.2022
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00065456
    ZZK-1 člen 43, 43/1, 43/2, 124.
    vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika - smrt imetnika pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis
    Stališče sodišča, ki ni dovolilo izbrisa pravic, ker v zemljiški knjigi ni vpisan podatek o rojstvu imetnika pravice, ki bi temeljil na listini, ki je podlaga za vpis in ta tudi ni povzet iz centralnega registra prebivalstva, je glede na okoliščine konkretnega primera, ko je že na podlagi listine, ki je bila podlaga za vpis pravice (listina iz leta 1899) evidentno, da sta imetnika pravic rojena pred letom 1900, prestrogo in ni v skladu z namenom zakona, ki je bil v olajšanju izbrisa v primerih, ko gre za oteženo dokazovanje smrti oseb, rojenih pred letom 1900, ki so zagotovo preminule, s tem pa tudi očiščenje neažurnih vpisov v zemljiški knjigi.
  • 40.
    VSL Sklep I Cp 1375/2022
    30.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00060259
    ZPP člen 155, 163, 163/2.
    evropski plačilni nalog - odločitev o stroških postopka - opredelitev stroškov - opredelitev zahteve za povrnitev stroškov - potrebni stroški - nepotrebni stroški - dopolnitev nepopolne vloge - pravica do izbire odvetnika - tuj odvetnik
    Sodišče odloča o stroških postopka v okviru podanega predloga, ki ga mora stranka ustrezno opredeliti (drugi odstavek 163. člena ZPP). Tožeča stranka tega pravila pri predlogu za izdajo evropskega plačilnega naloga ni upoštevala. V predpisanem obrazcu je priglasila zgolj stroške za sodno takso (60,00 EUR) in nagrado za tožbo v nedefiniranem znesku 146,88 EUR. Drugih opravil, za katere bi zahtevala povračilo stroškov ni specificirala, kljub za to predvidenim rubrikam v obrazcu plačilnega naloga.

    Stranka ima pravico do izbire odvetnika. Za pooblaščenca lahko izbere tudi odvetnika iz tujine. Pooblaščenec mora predložiti pravilno pooblastilo ob prvem pravdnem dejanju. Obstoj pravilnega pooblastila pa je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V primeru nepopolnega pooblastila stranko pozove k popravi vloge. Stroški za procesna dejanja za dopolnitev nepopolne vloge so sicer za tožečo stranko nujni, saj sicer preti, da sodišče njenih vlog ne bo obravnavalo. Za nasprotno stranko pa so ti stroški nepotrebni, zato je ne morejo bremeniti.

    Upoštevaje temeljno načelo vestnosti in poštenja, ki velja v civilnem procesu, so potrebni stroški, ki naj se povrnejo nasprotni stranki, skrčeni na najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo tožeče stranke.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>