oblika pogodbe - trajanje - konvalidacija - podaljšanje - soglasje volj - izpolnjevanje pogodbe - pogodba o nepremičninskem posredovanju
Obširna in ustaljena sodna praksa izraža stališča, da je pisna oblika pogodbe o nepremičninskem posredovanju določena le v interesu pogodbenih strank (forma ad probationem (op. sodišče prve stopnje zmotno govori o formi ad valorem, ki pa je strožja obličnost, zato so ostali pravni zaključki sodišča prve stopnje pravzaprav še bolj utemeljeni)) in da lahko pride do konvalidacije neoblično sklenjenih pogodb, do neobličnega sklepanja in podaljševanja pogodb o nepremičninskem posredovanju. Tožnica storitev ni izvajala na podlagi poslovodstva brez naročila, ampak na podlagi veljavne pogodbe o posredovanju.
ZZVZZ člen 25, 25/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/1, 103/2, 103/2-2, 158.
povrnitev stroškov zdravljenja - nujno zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
V tej zadevi je šlo tudi po stališču pritožbenega sodišča tako za nujnost kot tudi za izjemnost primera, saj je bil pokojni tožnik najprej obravnavan v okviru javne zdravstvene mreže, in sicer 7. 3. 2019, ko so bili za naprej predlagani konzervativni ukrepi zdravljenja, izdana pa mu je bila napotnica za hrbteničnega kirurga s stopnjo nujnosti: zelo hitro. Kot to izhaja iz izpovedbe sodnega izvedenca, je šlo pri tožniku za akutno poslabšanje kroničnega bolezenskega stanja ledvene hrbtenice, ki je terjala nujno ponovno MR preiskavo ledvene hrbtenice in na podlagi klinične slike, ki je pokazala poslabšanje zdravstvenega stanja ter MR izvida, tudi nujen operativni poseg. Ne glede na to, da je pokojni tožnik zdravstveno pomoč poiskal v zasebni ustanovi, je ključna ugotovitev na pregledu, da je potrebna takojšnja operacija. Pokojni tožnik je bil tako že naslednji dan tudi operiran. Glede na podano zdravstveno stanje ter nevarnost hudih nevroloških zapletov, ki bi lahko pripeljale tudi do odpovedi nog, to nedvomno pomeni izjemnost nujnega zdravljenja, saj od pokojnega tožnika v takem stanju ni bilo mogoče pričakovati, da bi ponovno uveljavljal zdravstvene storitve v javni mreži, še posebej ob dejstvu, da mu je bila 7. 3. 2019 izdana napotnica s stopnjo zelo hitro, namesto s stopnjo nujno.
narok za glavno obravnavo - preložitev naroka - skrbnost stranke - opravičilo pravdne stranke - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - restriktivna razlaga izjem - enako varstvo pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - zloraba pravic v postopku
Po stališču pravne teorije in sodne prakse mora biti preložitev naroka izjema, ne pa pravilo. Dopustna je le v primeru, če je izkazana zadostna skrbnost stranke same. Ni dovolj, da se stranka opraviči, podan mora biti tudi opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Pravice do preložitve naroka, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic (člen 22 Ustave), ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja (člen 23 Ustave). Tudi stranke so odgovorne, da s skrbnim in vestnim sodelovanjem v postopku prispevajo k učinkovitosti in pospešitvi sodnega postopka.
Tožena stranka je imela vse možnosti, da zagotovi prisotnost pooblaščenca na glavni obravnavi, vendar je iz zgoraj opisanega poteka dogodkov razvidno, da pri tem ni izkazala zadostne skrbnosti. Glede na to, da je vabilo prejela dva meseca pred razpisano obravnavo in pooblastilo odvetnika napovedala en mesec pred obravnavo, z odvetnikom pa stopila v kontakt le en dan pred obravnavo, njeno ravnanje ne ustreza standardu dolžne skrbnosti v postopku. V takem primeru je treba prošnjo za preložitev naroka obravnavati restriktivno.
Nestrinjanje stranke s procesnim vodstvom ne predstavlja odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, ki bi terjal izločitev sodnika. Poleg tega iz sodnega spisa ni razvidno, da bi sodnica s svojim vedenjem in načinom obravnavanja kakorkoli okrnila videz nepristranskosti sodišča.
Stališče večinske sodne prakse je takšno, kot ga je pri oblikovanju določbe 38.a člena ZGD-1 zasledoval zakonodajalec, da osebe, ki so kot korporacijski zastopniki ali kot prokuristi nosilci upravičenja za zastopanje gospodarske družbe, omeji pri sklepanju pravnih poslov z drugimi družbami, v katerih so te osebe same ali v povezavi prek ožje povezanih oseb kapitalsko udeležene s tem, da se veljavnost pravnih poslov, sklenjenih s takimi družbami, pogojuje s soglasjem nadzornega organa ali celo same skupščine, kar naj bi zagotovilo preglednost pri sklepanju pravnih poslov pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim koristim, ter da je, če tega soglasja ni, pravni posel ničen.
ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Zloraba pravice do odpusta obveznosti je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Zakon v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP navaja najpogostejše oziroma najtipičnejše primere ravnanj oziroma opustitev stečajnega dolžnika, ki predstavljajo dejanski stan domneve, da gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Naravo zlorabe ima sicer lahko tudi katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato docela ne izključuje možnosti, da bi lahko tudi dolžnikova ponudba poplačila terjatve (le) določenemu upniku pomenila zlorabo. Vendar pa bi morale biti ob tem izkazane dodatne kvalifikatorne okoliščine v smeri, da je imel dolžnik s takšno ponudbo resen namen izigrati oz. oškodovati ostale upnike, da npr. določeno premoženje skriva ipd. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so lahko samo hujše kršitve.
Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije - izterjava nadomestne preživnine - obseg prehoda preživninske terjatve - čas prehoda preživninske terjatve
Drži sicer, da je na prvi pogled, zgolj z uporabo jezikovne metode razlage, določbe 28. člena ZJSRS mogoče razumeti tako, kot zatrjuje dolžnik, da torej terjatev preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu na sklad preide šele v trenutku izplačila vsakega posameznega mesečnega zneska nadomestila preživnine, do višine dejansko izplačanega zneska. Vendar pa je, kot je v sklepu II Ips 649/2001 utemeljilo in argumentirano obrazložilo Vrhovno sodišče RS, pri razlagi določb 28. člena ZJSRS glede trenutka prehoda terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na sklad, pri razlagi pojma subrogacije ter pri razlagi neskladja med določbo prvega odstavka 28. člena ZJSRS in tretjega odstavka 28. člena ZJSRS treba upoštevati tudi namen, ki ga je s sprejetjem ZJSRS zasledoval zakonodajalec, zgodovino nastajanja zakona, prav tako pa tudi vsebino drugih določb ZJSRS.
Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede pravilnosti razlage, ki jo je v odločbi II Ips 649/2001 sprejelo vrhovno sodišče in na kateri temelji več kot 20 letna sodna praksa, ter zavzemanje pritožbe za odstop od navedene sodne prakse, ki ji je v izpodbijanem sklepu sledilo tudi sodišče prve stopnje, ni utemeljeno.
ZFPPIPP člen 42, 42/1, 42/2, 42/4, 43, 44, 44/5. OZ člen 240.
slamnati direktor - višina škode - odškodninski zahtevek družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost članov uprave - poplačilo v stečaju glavnega dolžnika
Tako, kot se slamnati (nedelujoči) direktor svoje odgovornosti za poslovanje družbe, ki je (ne) vodi, ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge, tako se tudi dejanski direktor, ki družbo dejansko vodi in v njenem imenu sprejema poslovne odločitve, ne more razbremeniti svoje odgovornosti s sklicevanjem na slamnatega direktorja. V takem primeru sta družbi in upnikom solidarno odgovorna oba. Drugačna pravna ocena njunega položaja bi bila nepravična in bi celo spodbujala nedovoljena in nepoštena ravnanja odgovornih oseb.
Pri odškodninskem zahtevku ne gre za uveljavljanje zahtevka posameznega upnika kot oškodovanca, pač pa smiselno za zahtevek same družbe, ki ni bila ustrezno upravljana, in ji je v posledici nastala škoda. Po vsebini gre torej za terjatev stečajnega dolžnika, ki jo zoper povzročitelja (direktorja) lahko uveljavlja bodisi stečajni upravitelj bodisi upnik.
Če ima upnik zgolj procesno (ne pa tudi materialnopravno upravičenje) uveljavljati odškodninski zahtevek v korist tretjega (stečajnega dolžnika), je logičen zaključek, da korist "na račun vseh upnikov" vključuje tudi nepoplačan del njihovih terjatev.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - opis dejanja v plačilnem nalogu - kvalificirana oblika
Po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 bi se pravna oseba sicer lahko ekskulpirala, če bi izkazala, da je storila vse potrebno, da bi prekršek preprečila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izdala ustreznih navodil in ni zagotovila, da bi vozniki pred začetkom vsake vožnje opravili pregled zaščitne opreme. Da bi taka navodila izdala, pritožnica niti ne trdi. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre za enostaven ukrep, s katerimi bi lahko učinkovito preprečili prekrške po 12. točki prvega odstavka 54. člena ZPNB.
Po drugem odstavku 54. člena ZPNB se z globo 2.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, če kršitev pomeni tveganje za poškodbe oseb ali škodo v okolju, ki zahteva ustrezne ukrepe, kot na primer odpravo pomanjkljivosti na kraju nadzora oziroma najkasneje do začetka naslednjega prevoza. Iz opisa dejanja v plačilnem nalogu ni razvidno nobeno dejstvo, ki bi utemeljevalo uporabo kvalificirane oblike. Prekrškovni organ je namreč zapisal zgolj, da "voznik ni zmožen predložiti varovalnih očal, ki so potrebna v opremi za zagotavljanje splošne varnosti po ADR". Za uporabo drugega odstavka 54. člena ZPNB zato ni pogojev.
ZFPPIPP člen 132, 389, 389/3, 390, 390/1, 393, 393/1, 393/3, 393/4. ZIZ člen 102. ZDR-1 člen 130. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stečaj zapuščine - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - stečajna masa - pravice iz delovnega razmerja - delovni spor - stroški v zvezi z delom - regres - delovna uspešnost - izplačilo dnevnic - potni stroški
S sklepom o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika sodišče ugotovi, da dolžnikovi prejemki v dovoljenem obsegu spadajo v stečajno maso in izplačevalcu naloži, da mora po prejemu sklepa o izterjavi zarubljene zneske namesto dolžniku izplačevati na fiduciarni račun upravitelja.
Če delodajalec sklepa ne realizira pravilno, odgovarja za napake. Sodišče v primeru, če izplačevalec ne ravna v skladu s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, delodajalcu naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po sklepu o izterjavi. Predmet sklepa iz tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP je torej napaka pri realizaciji sklepa o izterjavi.
V tej zadevi ne gre za napako pri realizaciji sklepa o izterjavi, temveč za morebitno napako pri obračunu stroškov. Odločanje o povračilu stroškov v zvezi z delom zato ne more biti predmet sklepa, izdanega na podlagi tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP. V primeru vložene tožbe bi bilo v sporu o pravici iz delovnega razmerja pristojno odločati delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
spor majhne vrednosti - stroški pravdnega postopka - dovoljeno število pripravljalnih vlog
Pritožba utemeljeno opozarja na določbo 452. člena ZPP po kateri ima tožena stranka v sporu majhne vrednosti pravico do vložitve odgovora na tožbo ter ene pripravljalne vloge. Toženka je zato izčrpala dovoljeno število pripravljalnih vlog, ki jih lahko vloži v sporu majhne vrednosti. Tudi sodišče prve stopnje v sodbi te toženkine vloge ni upoštevalo.
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2, 253, 253/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - opredelitev kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku konkretno presoditi, ali je bilo ravnanje obdolženca v nasprotju s koristmi oziroma interesi družbe A. d.o.o. in torej motivirano z njegovimi osebnimi interesi po pridobitvi premoženjske koristi na račun oškodovanja družbe A. d.o.o. Ravno ta namen obdolženca je tisto dejstvo, ki lahko njegovo ravnanje prevesi v sfero protipravnosti.
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 253. člena KZ-1 predstavlja posebno obliko goljufije, pri kateri storilec spravi v zmoto pristojni organ s tem, da mu navaja lažne okoliščine ali določene okoliščine zamolči, izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini te lažne okoliščine potrdi.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - življenjski stroški
Po stališču pravne teorije in sodne prakse življenjski stroški, ki v postopku osebnega stečaja dolžniku nastajajo neodvisno od stečajnega postopka in s stečajno maso niso v nobeni pravno pomembni zvezi, ne predstavljajo stroškov v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP in se ne poplačajo iz stečajne mase.
zastaranje davčne obveznosti - naknadna odmera - pravica do odmere davka - pravica do izterjave davka - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje zamudnih obresti
V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru tečeta tako relativni kot absolutni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Ker je bila davčna obveznost dolžnika ugotovljena šele z odmernimi odločbami, ki so postale izvršljive 9. 4. 2013, je šele od tega dne dalje začel teči zastaralni rok za zastaranje pravice do njihove izterjave. Izterjava davčnega dolga je namreč možna šele, ko postane odmerna odločba izvršljiva in ne že takrat, ko bi moral davčni zavezanec glede na zakonsko obveznost davek prostovoljno plačati.
Določbo šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, po kateri ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave davka davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči, je treba razumeti tako, da absolutno zastaranje pravice do izterjave nastopi, ko poteče desetletni rok od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do izterjave, in ne ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do odmere. Zastaralni roki za izterjavo ne začnejo teči isti trenutek kot roki za odmero davčne obveznosti. To izhaja že iz zakonske ureditve zastaralnih rokov. Začetek teka zastaralnega roka za odmero davčne obveznosti namreč ZDavP-2 opredeljuje v prvem odstavku 125. člena drugače od začetka zastaralnega roka za izterjavo v tretjem odstavku istega člena.
Zamudne obresti glede na določbe ZDavP-2 veljajo za davek in zato zanje veljajo isti zastaralni roki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059369
ZIZ člen 15, 17, 24, 38, 38/5, 38/6, 212. OZ člen 269, 269/1, 269/2. DZ člen 145, 147. ZPP člen 154, 313, 313/3.
sodni penali - naložitev sodnih penalov - izvršilni naslov - dodatni rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti - način izvršitve obveznosti - delna prostovoljna izpolnitev obveznosti - višina penalov - izvršba - namen sodnih penalov - uveljavitev nedenarne terjatve - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov - zastopanje mladoletnega otroka - načelo formalne legalitete - vsebina izvršilnega naslova - razlaga izvršilnega naslova - stroški postopka - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - načelo uspeha - sodna poravnava
Ni v neskladju z načelom formalne legalitete, če sodišče izvršilni naslov v določeni meri tudi razlaga, oziroma če sámo dokončno določi njegovo vsebino, ko je ta vsaj objektivno določljiva.
Načelo formalne legalitete v subjektivnem smislu zahteva, da je, razen pod pogoji iz 24. člena ZIZ, podana identiteta med strankama iz izvršilnega naslova in strankama iz predloga za določitev sodnih penalov. V obravnavani zadevi je upnica po izvršilnem naslovu ml. B. A., ki je kot upnica navedena v predlogu za določitev sodnih penalov in v korist katere je bil izdan tudi izpodbijani sklep. Le-ta tako ni v neskladju z načelom formalne legalitete. Res je sicer sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da mora omogočiti vstop v nepremičnine zakonitemu zastopniku upnice, A. A. in ne njej sami, kar pa je pravilno, glede na to, da je upnica še mladoletna. Mladoletne otroke namreč zastopajo njihovi starši, če zakon ne določa drugače, in tudi upravljajo z njihovim premoženjem v njihovo korist. Ne gre torej za to, da bi bil izpodbijani sklep izdan v korist zakonitega zastopnika ml. upnice. Izdan je bil v korist upnice, torej materialnopravne upravičenke po izvršilnem naslovu, in sicer na način, da zakoniti zastopnik vstopi v zadevno nepremičnino v imenu in za račun ml. upnice. S tem, ko je sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da mora omogočiti vstop v nepremičnino upničinemu zakonitemu zastopniku, je torej določilo le način izvršitve obveznosti.
Namen sodnih penalov je (pri)siliti dolžnika k izpolnitvi obveznosti iz izvršilnega naslova, ki je ni že sam prostovoljno izpolnil. Višina sodnih penalov mora tako biti tolikšna, da je ta cilj lahko dosežen. Ena od okoliščin, ki vplivajo na višino določenih penalov, pa je tudi morebitna dolžnikova (delna) prostovoljna izpolnitev obveznosti.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost - poškodba
Ključno je, da tožnik, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s priznanimi stvarnimi razbremenitvami pri delu, zaradi kasneje nastalih zdravstvenih težav svojega dela začasno ni zmogel opravljati. Poškodba, ki je vzrok za začasno nezmožnost za delo tudi po 23. 1. 2021, je nastala po izdani odločbi ZPIZ z dne 14. 1. 2016, pri oceni invalidnosti ni mogla biti upoštevana. Predmet tega spora je tako le zdravstveno stanje po tej poškodbi.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je upravičen do 100 % povišanja stroškov postopka. Tar. št. 15/1c Odvetniške tarife sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b OT, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Vendar pa bi z uporabo te tarife po oceno pritožbenega sodišča prišlo do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Toženec bi tako moral plačati enkrat več stroškov postopka samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec. Za zvišanje stroškov samo na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka, ni nobenega utemeljenega razloga.
Pritožnik zmotno meni, da bi morala neobstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, zatrjevati tožnica v tožbi. Gre za ugovorne (obrambne) navedbe in dejstva iz osebne sfere toženca, ki bi jih moral pravočasno (že v postopku pred sodiščem prve stopnje) podati in dokazovati toženec. Pritožbeno naziranje, da je tožba zaradi neobstoja teh trditev nesklepčna, ni pravilno.
pravica do vpogleda v spis - priča - upravičen interes - pritožbene novote
Pritožnica razen tega, da predlaga vpogled zaradi seznanitve z nadaljevanjem tega postopka, ni navedla, kakšno upravičeno korist želi doseči in kako bi ji podatki z vpogledom v spis pomagali pri uresničitvi koristi v pravdnem in v tem postopku. Zgolj navedba, da se z vpogledom v spis želi seznaniti z nadaljevanjem postopka, ne predstavlja zadostnega razloga za ugoditev predlogu.
Kadar stranka sama poda trditev, ki je zanjo neugodna, koristna pa za nasprotno stranko, preden to trditev poda nasprotna stranka, gre za anticipirano (vnaprejšnje) priznanje. Tako priznanje učinkuje, če se nasprotna stranka nanj sklicuje, pri čemer ji trditve ni treba ponoviti, marveč zadošča le sklicevanje na priznanje. Če za učinkovanje vnaprejšnjega priznanja ni potrebno, da nasprotna stranka trditev ponovi, ampak zadošča že sklicevanje na priznanje, po presoji pritožbenega sodišča vnaprejšnje priznanje učinkuje tudi, če nasprotna stranka ponovi vnaprej priznano trditev.
Stranka, ki preklicuje priznanje, mora svoj preklic obrazložiti, to je pojasniti, zakaj je preklic upravičen, in to upravičenost tudi izkazati. Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, da obstajajo razlogi, ki upravičujejo preklic.
ZMed člen 26, 26/1, 27, 27/1, 31, 31/1. URS člen 39, 40, 74.
pravica do informacije - popravek - objava popravka - ustreznost popravka - pogoji za objavo popravka - presoja sodišča
Pravica do popravka nastopi, če je bila objavljena pomanjkljiva, popačena, napačna informacija. Tisti, ki je z objavo take informacije prizadet v svojih pravicah in interesih, ima pravico, da se o spornem besedilu izjavi na način, da se sliši tudi druga stran. Gre za pravico posameznika, da s sredstvi medijskega prava brani svojo čas ali dobro ime z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi, ki ga zadeva.
Ker se mora skladu s prvim odstavkom 27. člena ZMed popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev, je to vodilo sodišče prve stopnje v zavrnitev zahtevka.