Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je upravičen do 100 % povišanja stroškov postopka. Tar. št. 15/1c Odvetniške tarife sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b OT, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Vendar pa bi z uporabo te tarife po oceno pritožbenega sodišča prišlo do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Toženec bi tako moral plačati enkrat več stroškov postopka samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec. Za zvišanje stroškov samo na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka, ni nobenega utemeljenega razloga.
Pritožnik zmotno meni, da bi morala neobstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, zatrjevati tožnica v tožbi. Gre za ugovorne (obrambne) navedbe in dejstva iz osebne sfere toženca, ki bi jih moral pravočasno (že v postopku pred sodiščem prve stopnje) podati in dokazovati toženec. Pritožbeno naziranje, da je tožba zaradi neobstoja teh trditev nesklepčna, ni pravilno.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - življenjski stroški
Po stališču pravne teorije in sodne prakse življenjski stroški, ki v postopku osebnega stečaja dolžniku nastajajo neodvisno od stečajnega postopka in s stečajno maso niso v nobeni pravno pomembni zvezi, ne predstavljajo stroškov v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP in se ne poplačajo iz stečajne mase.
Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije - izterjava nadomestne preživnine - obseg prehoda preživninske terjatve - čas prehoda preživninske terjatve
Drži sicer, da je na prvi pogled, zgolj z uporabo jezikovne metode razlage, določbe 28. člena ZJSRS mogoče razumeti tako, kot zatrjuje dolžnik, da torej terjatev preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu na sklad preide šele v trenutku izplačila vsakega posameznega mesečnega zneska nadomestila preživnine, do višine dejansko izplačanega zneska. Vendar pa je, kot je v sklepu II Ips 649/2001 utemeljilo in argumentirano obrazložilo Vrhovno sodišče RS, pri razlagi določb 28. člena ZJSRS glede trenutka prehoda terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na sklad, pri razlagi pojma subrogacije ter pri razlagi neskladja med določbo prvega odstavka 28. člena ZJSRS in tretjega odstavka 28. člena ZJSRS treba upoštevati tudi namen, ki ga je s sprejetjem ZJSRS zasledoval zakonodajalec, zgodovino nastajanja zakona, prav tako pa tudi vsebino drugih določb ZJSRS.
Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede pravilnosti razlage, ki jo je v odločbi II Ips 649/2001 sprejelo vrhovno sodišče in na kateri temelji več kot 20 letna sodna praksa, ter zavzemanje pritožbe za odstop od navedene sodne prakse, ki ji je v izpodbijanem sklepu sledilo tudi sodišče prve stopnje, ni utemeljeno.
ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Zloraba pravice do odpusta obveznosti je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Zakon v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP navaja najpogostejše oziroma najtipičnejše primere ravnanj oziroma opustitev stečajnega dolžnika, ki predstavljajo dejanski stan domneve, da gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Naravo zlorabe ima sicer lahko tudi katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato docela ne izključuje možnosti, da bi lahko tudi dolžnikova ponudba poplačila terjatve (le) določenemu upniku pomenila zlorabo. Vendar pa bi morale biti ob tem izkazane dodatne kvalifikatorne okoliščine v smeri, da je imel dolžnik s takšno ponudbo resen namen izigrati oz. oškodovati ostale upnike, da npr. določeno premoženje skriva ipd. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so lahko samo hujše kršitve.
ZMed člen 26, 26/1, 27, 27/1, 31, 31/1. URS člen 39, 40, 74.
pravica do informacije - popravek - objava popravka - ustreznost popravka - pogoji za objavo popravka - presoja sodišča
Pravica do popravka nastopi, če je bila objavljena pomanjkljiva, popačena, napačna informacija. Tisti, ki je z objavo take informacije prizadet v svojih pravicah in interesih, ima pravico, da se o spornem besedilu izjavi na način, da se sliši tudi druga stran. Gre za pravico posameznika, da s sredstvi medijskega prava brani svojo čas ali dobro ime z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi, ki ga zadeva.
Ker se mora skladu s prvim odstavkom 27. člena ZMed popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev, je to vodilo sodišče prve stopnje v zavrnitev zahtevka.
pravica do vpogleda v spis - priča - upravičen interes - pritožbene novote
Pritožnica razen tega, da predlaga vpogled zaradi seznanitve z nadaljevanjem tega postopka, ni navedla, kakšno upravičeno korist želi doseči in kako bi ji podatki z vpogledom v spis pomagali pri uresničitvi koristi v pravdnem in v tem postopku. Zgolj navedba, da se z vpogledom v spis želi seznaniti z nadaljevanjem postopka, ne predstavlja zadostnega razloga za ugoditev predlogu.
spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker 454. člen ZPP določa, da je potrebno v sporih majhne vrednosti izvesti glavno obravnavo samo na izrecno zahtevo pravdnih strank, v primeru, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, tožeča stranka pa takšne izrecne zahteve ni podala, (saj je odločitev o izvedbi naroka prepustila sodišču kot je pojasnila v pravočasnem odgovoru na pritožbo), tožena stranka pa se je izvedbi naroka izrecno odpovedala (452. člen ZPP), pritožbeno sodišče šteje, da očitana absolutno bistvena kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni podana.
zastaranje davčne obveznosti - naknadna odmera - pravica do odmere davka - pravica do izterjave davka - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje zamudnih obresti
V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru tečeta tako relativni kot absolutni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Ker je bila davčna obveznost dolžnika ugotovljena šele z odmernimi odločbami, ki so postale izvršljive 9. 4. 2013, je šele od tega dne dalje začel teči zastaralni rok za zastaranje pravice do njihove izterjave. Izterjava davčnega dolga je namreč možna šele, ko postane odmerna odločba izvršljiva in ne že takrat, ko bi moral davčni zavezanec glede na zakonsko obveznost davek prostovoljno plačati.
Določbo šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, po kateri ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave davka davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči, je treba razumeti tako, da absolutno zastaranje pravice do izterjave nastopi, ko poteče desetletni rok od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do izterjave, in ne ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do odmere. Zastaralni roki za izterjavo ne začnejo teči isti trenutek kot roki za odmero davčne obveznosti. To izhaja že iz zakonske ureditve zastaralnih rokov. Začetek teka zastaralnega roka za odmero davčne obveznosti namreč ZDavP-2 opredeljuje v prvem odstavku 125. člena drugače od začetka zastaralnega roka za izterjavo v tretjem odstavku istega člena.
Zamudne obresti glede na določbe ZDavP-2 veljajo za davek in zato zanje veljajo isti zastaralni roki.
predlog za odločitev o stroških - odločitev o pravdnih stroških med postopkom - vmesna sodba na drugi stopnji - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - razlogi za izločitev sodnika
Ker je v zadevi izdana vmesna sodba na drugi stopnji in je to bilo v reviziji potrjeno, zadeva še ni končana in sodišče ne more odločiti o pravdnih stroških tožeče stranke (164. člen ZPP).
ZPP člen 181, 274, 274/1.. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 263, 263/1, 263/1-1.. URS člen 157.. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - zavrženje tožbe - obnova postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok - domneva obstoja pravnega interesa - razveljavitev sklepa
Za presojo predmetne zadeve v zvezi z izpodbojno tožbo je odločilno le vprašanje izpolnjenosti enomesečnega subjektivnega roka za uvedbo obnove, s katerim se prvostopenjsko sodišče sploh ni ukvarjalo.
Pravni interes za vložitev izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske upravne odločbe se domneva. Pravne koristi ali pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti ni dopustno ugotavljati. Iz takšnega razloga tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, da bi jo bilo mogoče ob neizkazani pravni koristi zavreči na podlagi 274. člena ZPP, kot je nezakonito postopano z izpodbijanim sklepom.
narok za glavno obravnavo - preložitev naroka - skrbnost stranke - opravičilo pravdne stranke - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - restriktivna razlaga izjem - enako varstvo pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - zloraba pravic v postopku
Po stališču pravne teorije in sodne prakse mora biti preložitev naroka izjema, ne pa pravilo. Dopustna je le v primeru, če je izkazana zadostna skrbnost stranke same. Ni dovolj, da se stranka opraviči, podan mora biti tudi opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Pravice do preložitve naroka, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic (člen 22 Ustave), ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja (člen 23 Ustave). Tudi stranke so odgovorne, da s skrbnim in vestnim sodelovanjem v postopku prispevajo k učinkovitosti in pospešitvi sodnega postopka.
Tožena stranka je imela vse možnosti, da zagotovi prisotnost pooblaščenca na glavni obravnavi, vendar je iz zgoraj opisanega poteka dogodkov razvidno, da pri tem ni izkazala zadostne skrbnosti. Glede na to, da je vabilo prejela dva meseca pred razpisano obravnavo in pooblastilo odvetnika napovedala en mesec pred obravnavo, z odvetnikom pa stopila v kontakt le en dan pred obravnavo, njeno ravnanje ne ustreza standardu dolžne skrbnosti v postopku. V takem primeru je treba prošnjo za preložitev naroka obravnavati restriktivno.
ZKP člen 357, 357-4, 371, 371/2, 372, 372-3. KZ-1 člen 90, 91, 91/1, 211, 211/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje goljufije - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - kršitev kazenskega zakona - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - pravica do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ob upoštevanju drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, po katerem je bilo zastaranje zadržano v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (skupno torej 64 dni), je zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, že potekel. V obravnavani zadevi je tako kazenski pregon za obdolžencu očitano kaznivo dejanje zastaral z iztekom 29. 6. 2022, kar je sicer po razglasitvi izpodbijane sodbe, a pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču dne 26. 8. 2022. Ker je torej kazenski pregon, katerega dovoljenost predstavlja enega izmed pogojev za izvedbo kazenskega postopka in izdajo meritorne sodbe, v obravnavani zadevi glede obdolženega A. A. že zastaran, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
Nestrinjanje stranke s procesnim vodstvom ne predstavlja odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, ki bi terjal izločitev sodnika. Poleg tega iz sodnega spisa ni razvidno, da bi sodnica s svojim vedenjem in načinom obravnavanja kakorkoli okrnila videz nepristranskosti sodišča.
Stališče večinske sodne prakse je takšno, kot ga je pri oblikovanju določbe 38.a člena ZGD-1 zasledoval zakonodajalec, da osebe, ki so kot korporacijski zastopniki ali kot prokuristi nosilci upravičenja za zastopanje gospodarske družbe, omeji pri sklepanju pravnih poslov z drugimi družbami, v katerih so te osebe same ali v povezavi prek ožje povezanih oseb kapitalsko udeležene s tem, da se veljavnost pravnih poslov, sklenjenih s takimi družbami, pogojuje s soglasjem nadzornega organa ali celo same skupščine, kar naj bi zagotovilo preglednost pri sklepanju pravnih poslov pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim koristim, ter da je, če tega soglasja ni, pravni posel ničen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060715
ZPP člen 77, 77/2, 78, 78/1, 190, 212. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-1, 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2. SPZ člen 11, 11/2, 24, 24/2. OZ člen 619.
izločitvena pravica na premičnini - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - pogodba o leasingu - plovilo - popravilo stvari - izročitev v posest - neposredna in posredna posest - obveznosti leasingojemalca - razveza pogodbe - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - pooblastilo za zastopanje
ZPP v 190. členu določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Vendar tožeča stranka navedeno določbo razlaga napačno. Pojem odtujitve se namreč nanaša na prenos lastninske pravice na stvari (s pravnoposlovnim prenosom ali s pridobitvijo lastninske pravice na originaren način oziroma z oblastnim aktom) in ne na prenos posesti.
Kadar stranka sama poda trditev, ki je zanjo neugodna, koristna pa za nasprotno stranko, preden to trditev poda nasprotna stranka, gre za anticipirano (vnaprejšnje) priznanje. Tako priznanje učinkuje, če se nasprotna stranka nanj sklicuje, pri čemer ji trditve ni treba ponoviti, marveč zadošča le sklicevanje na priznanje. Če za učinkovanje vnaprejšnjega priznanja ni potrebno, da nasprotna stranka trditev ponovi, ampak zadošča že sklicevanje na priznanje, po presoji pritožbenega sodišča vnaprejšnje priznanje učinkuje tudi, če nasprotna stranka ponovi vnaprej priznano trditev.
Stranka, ki preklicuje priznanje, mora svoj preklic obrazložiti, to je pojasniti, zakaj je preklic upravičen, in to upravičenost tudi izkazati. Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, da obstajajo razlogi, ki upravičujejo preklic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00060803
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.. ZEN člen 136.
sodna določitev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - s predpisano natančnostjo urejena meja - natančnost koordinat ZK točk - strinjanje s potekom meje - sporni mejni svet - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca
SPZ določa, da se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člen SPZ). Če gre za mejo, ki je bila v katastrskem postopku določena po prejšnjih predpisih, se šteje za urejeno, če je določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo, in če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom meje, kot je bila v naravi označena z mejniki (136. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, v nadaljevanju ZEN).
ZZVZZ člen 25, 25/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/1, 103/2, 103/2-2, 158.
povrnitev stroškov zdravljenja - nujno zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
V tej zadevi je šlo tudi po stališču pritožbenega sodišča tako za nujnost kot tudi za izjemnost primera, saj je bil pokojni tožnik najprej obravnavan v okviru javne zdravstvene mreže, in sicer 7. 3. 2019, ko so bili za naprej predlagani konzervativni ukrepi zdravljenja, izdana pa mu je bila napotnica za hrbteničnega kirurga s stopnjo nujnosti: zelo hitro. Kot to izhaja iz izpovedbe sodnega izvedenca, je šlo pri tožniku za akutno poslabšanje kroničnega bolezenskega stanja ledvene hrbtenice, ki je terjala nujno ponovno MR preiskavo ledvene hrbtenice in na podlagi klinične slike, ki je pokazala poslabšanje zdravstvenega stanja ter MR izvida, tudi nujen operativni poseg. Ne glede na to, da je pokojni tožnik zdravstveno pomoč poiskal v zasebni ustanovi, je ključna ugotovitev na pregledu, da je potrebna takojšnja operacija. Pokojni tožnik je bil tako že naslednji dan tudi operiran. Glede na podano zdravstveno stanje ter nevarnost hudih nevroloških zapletov, ki bi lahko pripeljale tudi do odpovedi nog, to nedvomno pomeni izjemnost nujnega zdravljenja, saj od pokojnega tožnika v takem stanju ni bilo mogoče pričakovati, da bi ponovno uveljavljal zdravstvene storitve v javni mreži, še posebej ob dejstvu, da mu je bila 7. 3. 2019 izdana napotnica s stopnjo zelo hitro, namesto s stopnjo nujno.
razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški stečajnega postopka - rezervacije - stečajni upravitelj - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - vestnost in poštenost - varovanje interesov upnikov
Sodišče je v stečajnih postopkih dolžno bdeti nad pravilnostjo in zakonitostjo ravnanja stečajnega upravitelja. Zato je potrebno tudi raziskati navedbe upnika, da je upravitelj pobotal neplačane najemnine enega izmed upnikov s terjatvami zoper dolžnika iz te posebne mase. Kot izhaja iz 6. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, je najemnina, ki se pobira iz posebne mase namenjena za poplačilo stroškov v zvezi s tem premoženjem.
Obdolženec je bil na podlagi 20. člena Pravil Kluba nedvomno upravičen do sklica izrednega občnega zbora, saj je spisovno razvidno, da je bil eden od ustanoviteljev kluba, vendar pa je bil izredni občni zbor sklican v nasprotju s 6. členom istega Pravilnika. Člani na občni zbor niso bili vabljeni, sklic izrednega občnega zbora ni bil ustrezno objavljen na oglasni deski v klubskih prostorih, kot tudi ne v sredstvih javnega obveščanja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na pojasnjeno so sklepi, sprejeti na izrednem občnem zboru in razvidni iz zapisnika izrednega občnega zbora, ki ga je obdolženi predložil Upravni enoti, neveljavni. Upoštevajoč, da izredni občni zbor ni bil sklican v skladu s pravili kluba, torej tudi sklepi sprejeti na tem izrednem občnem zboru niso pravno veljavni, je posledično utemeljen zaključek izpodbijane sodbe, da je zapisnik, ki ga je obdolženi predložil Upravni enoti (kar obdolženi v svojem zagovoru priznava) in ki je bil opremljen z žigom, ki ni bil pristen žig kluba, lažno izkazoval, da izvira od izdajatelja zapisnika, to je kluba.