CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060715
ZPP člen 77, 77/2, 78, 78/1, 190, 212. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-1, 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2. SPZ člen 11, 11/2, 24, 24/2. OZ člen 619.
izločitvena pravica na premičnini - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - pogodba o leasingu - plovilo - popravilo stvari - izročitev v posest - neposredna in posredna posest - obveznosti leasingojemalca - razveza pogodbe - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - pooblastilo za zastopanje
ZPP v 190. členu določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Vendar tožeča stranka navedeno določbo razlaga napačno. Pojem odtujitve se namreč nanaša na prenos lastninske pravice na stvari (s pravnoposlovnim prenosom ali s pridobitvijo lastninske pravice na originaren način oziroma z oblastnim aktom) in ne na prenos posesti.
ZMed člen 26, 26/1, 27, 27/1, 31, 31/1. URS člen 39, 40, 74.
pravica do informacije - popravek - objava popravka - ustreznost popravka - pogoji za objavo popravka - presoja sodišča
Pravica do popravka nastopi, če je bila objavljena pomanjkljiva, popačena, napačna informacija. Tisti, ki je z objavo take informacije prizadet v svojih pravicah in interesih, ima pravico, da se o spornem besedilu izjavi na način, da se sliši tudi druga stran. Gre za pravico posameznika, da s sredstvi medijskega prava brani svojo čas ali dobro ime z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi, ki ga zadeva.
Ker se mora skladu s prvim odstavkom 27. člena ZMed popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev, je to vodilo sodišče prve stopnje v zavrnitev zahtevka.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - opis dejanja v plačilnem nalogu - kvalificirana oblika
Po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 bi se pravna oseba sicer lahko ekskulpirala, če bi izkazala, da je storila vse potrebno, da bi prekršek preprečila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izdala ustreznih navodil in ni zagotovila, da bi vozniki pred začetkom vsake vožnje opravili pregled zaščitne opreme. Da bi taka navodila izdala, pritožnica niti ne trdi. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre za enostaven ukrep, s katerimi bi lahko učinkovito preprečili prekrške po 12. točki prvega odstavka 54. člena ZPNB.
Po drugem odstavku 54. člena ZPNB se z globo 2.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, če kršitev pomeni tveganje za poškodbe oseb ali škodo v okolju, ki zahteva ustrezne ukrepe, kot na primer odpravo pomanjkljivosti na kraju nadzora oziroma najkasneje do začetka naslednjega prevoza. Iz opisa dejanja v plačilnem nalogu ni razvidno nobeno dejstvo, ki bi utemeljevalo uporabo kvalificirane oblike. Prekrškovni organ je namreč zapisal zgolj, da "voznik ni zmožen predložiti varovalnih očal, ki so potrebna v opremi za zagotavljanje splošne varnosti po ADR". Za uporabo drugega odstavka 54. člena ZPNB zato ni pogojev.
Pritožnik zmotno meni, da bi morala neobstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, zatrjevati tožnica v tožbi. Gre za ugovorne (obrambne) navedbe in dejstva iz osebne sfere toženca, ki bi jih moral pravočasno (že v postopku pred sodiščem prve stopnje) podati in dokazovati toženec. Pritožbeno naziranje, da je tožba zaradi neobstoja teh trditev nesklepčna, ni pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059369
ZIZ člen 15, 17, 24, 38, 38/5, 38/6, 212. OZ člen 269, 269/1, 269/2. DZ člen 145, 147. ZPP člen 154, 313, 313/3.
sodni penali - naložitev sodnih penalov - izvršilni naslov - dodatni rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti - način izvršitve obveznosti - delna prostovoljna izpolnitev obveznosti - višina penalov - izvršba - namen sodnih penalov - uveljavitev nedenarne terjatve - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov - zastopanje mladoletnega otroka - načelo formalne legalitete - vsebina izvršilnega naslova - razlaga izvršilnega naslova - stroški postopka - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - načelo uspeha - sodna poravnava
Ni v neskladju z načelom formalne legalitete, če sodišče izvršilni naslov v določeni meri tudi razlaga, oziroma če sámo dokončno določi njegovo vsebino, ko je ta vsaj objektivno določljiva.
Načelo formalne legalitete v subjektivnem smislu zahteva, da je, razen pod pogoji iz 24. člena ZIZ, podana identiteta med strankama iz izvršilnega naslova in strankama iz predloga za določitev sodnih penalov. V obravnavani zadevi je upnica po izvršilnem naslovu ml. B. A., ki je kot upnica navedena v predlogu za določitev sodnih penalov in v korist katere je bil izdan tudi izpodbijani sklep. Le-ta tako ni v neskladju z načelom formalne legalitete. Res je sicer sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da mora omogočiti vstop v nepremičnine zakonitemu zastopniku upnice, A. A. in ne njej sami, kar pa je pravilno, glede na to, da je upnica še mladoletna. Mladoletne otroke namreč zastopajo njihovi starši, če zakon ne določa drugače, in tudi upravljajo z njihovim premoženjem v njihovo korist. Ne gre torej za to, da bi bil izpodbijani sklep izdan v korist zakonitega zastopnika ml. upnice. Izdan je bil v korist upnice, torej materialnopravne upravičenke po izvršilnem naslovu, in sicer na način, da zakoniti zastopnik vstopi v zadevno nepremičnino v imenu in za račun ml. upnice. S tem, ko je sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da mora omogočiti vstop v nepremičnino upničinemu zakonitemu zastopniku, je torej določilo le način izvršitve obveznosti.
Namen sodnih penalov je (pri)siliti dolžnika k izpolnitvi obveznosti iz izvršilnega naslova, ki je ni že sam prostovoljno izpolnil. Višina sodnih penalov mora tako biti tolikšna, da je ta cilj lahko dosežen. Ena od okoliščin, ki vplivajo na višino določenih penalov, pa je tudi morebitna dolžnikova (delna) prostovoljna izpolnitev obveznosti.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost - poškodba
Ključno je, da tožnik, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s priznanimi stvarnimi razbremenitvami pri delu, zaradi kasneje nastalih zdravstvenih težav svojega dela začasno ni zmogel opravljati. Poškodba, ki je vzrok za začasno nezmožnost za delo tudi po 23. 1. 2021, je nastala po izdani odločbi ZPIZ z dne 14. 1. 2016, pri oceni invalidnosti ni mogla biti upoštevana. Predmet tega spora je tako le zdravstveno stanje po tej poškodbi.
pravica do vpogleda v spis - priča - upravičen interes - pritožbene novote
Pritožnica razen tega, da predlaga vpogled zaradi seznanitve z nadaljevanjem tega postopka, ni navedla, kakšno upravičeno korist želi doseči in kako bi ji podatki z vpogledom v spis pomagali pri uresničitvi koristi v pravdnem in v tem postopku. Zgolj navedba, da se z vpogledom v spis želi seznaniti z nadaljevanjem postopka, ne predstavlja zadostnega razloga za ugoditev predlogu.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - življenjski stroški
Po stališču pravne teorije in sodne prakse življenjski stroški, ki v postopku osebnega stečaja dolžniku nastajajo neodvisno od stečajnega postopka in s stečajno maso niso v nobeni pravno pomembni zvezi, ne predstavljajo stroškov v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP in se ne poplačajo iz stečajne mase.
ZZVZZ člen 25, 25/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/1, 103/2, 103/2-2, 158.
povrnitev stroškov zdravljenja - nujno zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
V tej zadevi je šlo tudi po stališču pritožbenega sodišča tako za nujnost kot tudi za izjemnost primera, saj je bil pokojni tožnik najprej obravnavan v okviru javne zdravstvene mreže, in sicer 7. 3. 2019, ko so bili za naprej predlagani konzervativni ukrepi zdravljenja, izdana pa mu je bila napotnica za hrbteničnega kirurga s stopnjo nujnosti: zelo hitro. Kot to izhaja iz izpovedbe sodnega izvedenca, je šlo pri tožniku za akutno poslabšanje kroničnega bolezenskega stanja ledvene hrbtenice, ki je terjala nujno ponovno MR preiskavo ledvene hrbtenice in na podlagi klinične slike, ki je pokazala poslabšanje zdravstvenega stanja ter MR izvida, tudi nujen operativni poseg. Ne glede na to, da je pokojni tožnik zdravstveno pomoč poiskal v zasebni ustanovi, je ključna ugotovitev na pregledu, da je potrebna takojšnja operacija. Pokojni tožnik je bil tako že naslednji dan tudi operiran. Glede na podano zdravstveno stanje ter nevarnost hudih nevroloških zapletov, ki bi lahko pripeljale tudi do odpovedi nog, to nedvomno pomeni izjemnost nujnega zdravljenja, saj od pokojnega tožnika v takem stanju ni bilo mogoče pričakovati, da bi ponovno uveljavljal zdravstvene storitve v javni mreži, še posebej ob dejstvu, da mu je bila 7. 3. 2019 izdana napotnica s stopnjo zelo hitro, namesto s stopnjo nujno.
razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški stečajnega postopka - rezervacije - stečajni upravitelj - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - vestnost in poštenost - varovanje interesov upnikov
Sodišče je v stečajnih postopkih dolžno bdeti nad pravilnostjo in zakonitostjo ravnanja stečajnega upravitelja. Zato je potrebno tudi raziskati navedbe upnika, da je upravitelj pobotal neplačane najemnine enega izmed upnikov s terjatvami zoper dolžnika iz te posebne mase. Kot izhaja iz 6. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, je najemnina, ki se pobira iz posebne mase namenjena za poplačilo stroškov v zvezi s tem premoženjem.
Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije - izterjava nadomestne preživnine - obseg prehoda preživninske terjatve - čas prehoda preživninske terjatve
Drži sicer, da je na prvi pogled, zgolj z uporabo jezikovne metode razlage, določbe 28. člena ZJSRS mogoče razumeti tako, kot zatrjuje dolžnik, da torej terjatev preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu na sklad preide šele v trenutku izplačila vsakega posameznega mesečnega zneska nadomestila preživnine, do višine dejansko izplačanega zneska. Vendar pa je, kot je v sklepu II Ips 649/2001 utemeljilo in argumentirano obrazložilo Vrhovno sodišče RS, pri razlagi določb 28. člena ZJSRS glede trenutka prehoda terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na sklad, pri razlagi pojma subrogacije ter pri razlagi neskladja med določbo prvega odstavka 28. člena ZJSRS in tretjega odstavka 28. člena ZJSRS treba upoštevati tudi namen, ki ga je s sprejetjem ZJSRS zasledoval zakonodajalec, zgodovino nastajanja zakona, prav tako pa tudi vsebino drugih določb ZJSRS.
Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede pravilnosti razlage, ki jo je v odločbi II Ips 649/2001 sprejelo vrhovno sodišče in na kateri temelji več kot 20 letna sodna praksa, ter zavzemanje pritožbe za odstop od navedene sodne prakse, ki ji je v izpodbijanem sklepu sledilo tudi sodišče prve stopnje, ni utemeljeno.
ZPP člen 181, 274, 274/1.. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 263, 263/1, 263/1-1.. URS člen 157.. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - zavrženje tožbe - obnova postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok - domneva obstoja pravnega interesa - razveljavitev sklepa
Za presojo predmetne zadeve v zvezi z izpodbojno tožbo je odločilno le vprašanje izpolnjenosti enomesečnega subjektivnega roka za uvedbo obnove, s katerim se prvostopenjsko sodišče sploh ni ukvarjalo.
Pravni interes za vložitev izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske upravne odločbe se domneva. Pravne koristi ali pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti ni dopustno ugotavljati. Iz takšnega razloga tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, da bi jo bilo mogoče ob neizkazani pravni koristi zavreči na podlagi 274. člena ZPP, kot je nezakonito postopano z izpodbijanim sklepom.
spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker 454. člen ZPP določa, da je potrebno v sporih majhne vrednosti izvesti glavno obravnavo samo na izrecno zahtevo pravdnih strank, v primeru, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, tožeča stranka pa takšne izrecne zahteve ni podala, (saj je odločitev o izvedbi naroka prepustila sodišču kot je pojasnila v pravočasnem odgovoru na pritožbo), tožena stranka pa se je izvedbi naroka izrecno odpovedala (452. člen ZPP), pritožbeno sodišče šteje, da očitana absolutno bistvena kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni podana.
Kadar stranka sama poda trditev, ki je zanjo neugodna, koristna pa za nasprotno stranko, preden to trditev poda nasprotna stranka, gre za anticipirano (vnaprejšnje) priznanje. Tako priznanje učinkuje, če se nasprotna stranka nanj sklicuje, pri čemer ji trditve ni treba ponoviti, marveč zadošča le sklicevanje na priznanje. Če za učinkovanje vnaprejšnjega priznanja ni potrebno, da nasprotna stranka trditev ponovi, ampak zadošča že sklicevanje na priznanje, po presoji pritožbenega sodišča vnaprejšnje priznanje učinkuje tudi, če nasprotna stranka ponovi vnaprej priznano trditev.
Stranka, ki preklicuje priznanje, mora svoj preklic obrazložiti, to je pojasniti, zakaj je preklic upravičen, in to upravičenost tudi izkazati. Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, da obstajajo razlogi, ki upravičujejo preklic.
zastaranje davčne obveznosti - naknadna odmera - pravica do odmere davka - pravica do izterjave davka - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje zamudnih obresti
V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru tečeta tako relativni kot absolutni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Ker je bila davčna obveznost dolžnika ugotovljena šele z odmernimi odločbami, ki so postale izvršljive 9. 4. 2013, je šele od tega dne dalje začel teči zastaralni rok za zastaranje pravice do njihove izterjave. Izterjava davčnega dolga je namreč možna šele, ko postane odmerna odločba izvršljiva in ne že takrat, ko bi moral davčni zavezanec glede na zakonsko obveznost davek prostovoljno plačati.
Določbo šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, po kateri ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave davka davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči, je treba razumeti tako, da absolutno zastaranje pravice do izterjave nastopi, ko poteče desetletni rok od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do izterjave, in ne ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do odmere. Zastaralni roki za izterjavo ne začnejo teči isti trenutek kot roki za odmero davčne obveznosti. To izhaja že iz zakonske ureditve zastaralnih rokov. Začetek teka zastaralnega roka za odmero davčne obveznosti namreč ZDavP-2 opredeljuje v prvem odstavku 125. člena drugače od začetka zastaralnega roka za izterjavo v tretjem odstavku istega člena.
Zamudne obresti glede na določbe ZDavP-2 veljajo za davek in zato zanje veljajo isti zastaralni roki.
ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Zloraba pravice do odpusta obveznosti je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Zakon v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP navaja najpogostejše oziroma najtipičnejše primere ravnanj oziroma opustitev stečajnega dolžnika, ki predstavljajo dejanski stan domneve, da gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Naravo zlorabe ima sicer lahko tudi katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato docela ne izključuje možnosti, da bi lahko tudi dolžnikova ponudba poplačila terjatve (le) določenemu upniku pomenila zlorabo. Vendar pa bi morale biti ob tem izkazane dodatne kvalifikatorne okoliščine v smeri, da je imel dolžnik s takšno ponudbo resen namen izigrati oz. oškodovati ostale upnike, da npr. določeno premoženje skriva ipd. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so lahko samo hujše kršitve.
ZKP člen 357, 357-4, 371, 371/2, 372, 372-3. KZ-1 člen 90, 91, 91/1, 211, 211/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje goljufije - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - kršitev kazenskega zakona - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - pravica do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ob upoštevanju drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, po katerem je bilo zastaranje zadržano v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (skupno torej 64 dni), je zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, že potekel. V obravnavani zadevi je tako kazenski pregon za obdolžencu očitano kaznivo dejanje zastaral z iztekom 29. 6. 2022, kar je sicer po razglasitvi izpodbijane sodbe, a pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču dne 26. 8. 2022. Ker je torej kazenski pregon, katerega dovoljenost predstavlja enega izmed pogojev za izvedbo kazenskega postopka in izdajo meritorne sodbe, v obravnavani zadevi glede obdolženega A. A. že zastaran, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
Nestrinjanje stranke s procesnim vodstvom ne predstavlja odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, ki bi terjal izločitev sodnika. Poleg tega iz sodnega spisa ni razvidno, da bi sodnica s svojim vedenjem in načinom obravnavanja kakorkoli okrnila videz nepristranskosti sodišča.
Stališče večinske sodne prakse je takšno, kot ga je pri oblikovanju določbe 38.a člena ZGD-1 zasledoval zakonodajalec, da osebe, ki so kot korporacijski zastopniki ali kot prokuristi nosilci upravičenja za zastopanje gospodarske družbe, omeji pri sklepanju pravnih poslov z drugimi družbami, v katerih so te osebe same ali v povezavi prek ožje povezanih oseb kapitalsko udeležene s tem, da se veljavnost pravnih poslov, sklenjenih s takimi družbami, pogojuje s soglasjem nadzornega organa ali celo same skupščine, kar naj bi zagotovilo preglednost pri sklepanju pravnih poslov pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim koristim, ter da je, če tega soglasja ni, pravni posel ničen.
davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - stroški davčnega postopka - potni stroški - obračun obresti - konkretizacija obrestnega zahtevka - pavšalen ugovor - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja
Drugi odstavek 79. člena ZDavP-2, po katerem stroški davčnega organa, in sicer zlasti potni stroški uradnih oseb, ki nastanejo v postopku, začetem po uradni dolžnosti, bremenijo davčni organ, ki je začel davčni postopek, in na katerega se v prid svojemu stališču sklicuje pritožba, je uvrščen v „DRUGI DEL DAVČNI POSTOPEK“ ZDavP-2 in ureja obveznost kritja stroškov, nastalih v davčnem postopku ugotavljanja in odmere davčne obveznosti. Medtem ko davčno izvršbo ZDavP-2 ureja v „TRETJI DEL DAVČNA IZVRŠBA“, kjer je v prvem odstavku 152. člena ZDavP-2 določeno, da dolžnik plača vse stroške davčne izvršbe.
Upnik je že v SIN z dne 5. 11. 2020 pojasnil način in podlago za obračunavanje obresti, iz rubrike datum izvršljivosti pri posameznem v SIN z dne 5. 11. 2020 navedenem izvršilnem naslovu pa je razvidno tudi od katerega datuma dalje te tečejo. Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da navedeno omogoča preizkus obračunanih zamudnih obresti, saj je za vsak obračun evidentirana tako glavnica, kot začetek teka zamudnih obresti, v zvezi s podano zakonsko podlago pa tudi višina obrestne mere pripadajočih zamudnih obresti. Dalje je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da procesnih obresti upnik ni niti zahteval, niti te v izvršilnem naslovu niso obračunane. Ker je v ugovoru dolžnik uveljavljal le, da je obračun obresti pretiran, je v zvezi z gornjo ugotovitvijo vsebine SIN z dne 5. 11. 2020 glede obračuna zamudnih obresti zaključek sodišča prve stopnje, da je bil v tem delu ugovor dolžnika pavšalen in nekonkretiziran in da zato zahtevi po obrazloženosti ni zadostil, pravilen. Do takega ugovora se sodišče prve stopnje še konkretneje ni bilo dolžno opredeliti.
Za primernost seznama izvršilnih naslovov za izvršbo zadošča, da so za vsako vrsto davka posebej zamudne obresti le navedene in upniku njihovega izračuna ni treba posebej prilagati.
Dejanja zavarovanja, tudi vknjižba v zemljiško knjigo, se opravijo pred pravnomočnostjo sklepa (prvi odstavek 46. člena ZIZ). Zato upnik kljub razveljavitvi klavzule pravnomočnosti sklepa o zavarovanju Z 440/2019 z dne 23. 9. 2019, ker ta sklep (še) ni bil razveljavljen, razpolaga z zastavno pravico na podlagi sklepa o zavarovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00060803
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.. ZEN člen 136.
sodna določitev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - s predpisano natančnostjo urejena meja - natančnost koordinat ZK točk - strinjanje s potekom meje - sporni mejni svet - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca
SPZ določa, da se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člen SPZ). Če gre za mejo, ki je bila v katastrskem postopku določena po prejšnjih predpisih, se šteje za urejeno, če je določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo, in če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom meje, kot je bila v naravi označena z mejniki (136. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, v nadaljevanju ZEN).