KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2, 253, 253/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - opredelitev kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku konkretno presoditi, ali je bilo ravnanje obdolženca v nasprotju s koristmi oziroma interesi družbe A. d.o.o. in torej motivirano z njegovimi osebnimi interesi po pridobitvi premoženjske koristi na račun oškodovanja družbe A. d.o.o. Ravno ta namen obdolženca je tisto dejstvo, ki lahko njegovo ravnanje prevesi v sfero protipravnosti.
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 253. člena KZ-1 predstavlja posebno obliko goljufije, pri kateri storilec spravi v zmoto pristojni organ s tem, da mu navaja lažne okoliščine ali določene okoliščine zamolči, izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini te lažne okoliščine potrdi.
zastaranje davčne obveznosti - naknadna odmera - pravica do odmere davka - pravica do izterjave davka - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje zamudnih obresti
V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru tečeta tako relativni kot absolutni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Ker je bila davčna obveznost dolžnika ugotovljena šele z odmernimi odločbami, ki so postale izvršljive 9. 4. 2013, je šele od tega dne dalje začel teči zastaralni rok za zastaranje pravice do njihove izterjave. Izterjava davčnega dolga je namreč možna šele, ko postane odmerna odločba izvršljiva in ne že takrat, ko bi moral davčni zavezanec glede na zakonsko obveznost davek prostovoljno plačati.
Določbo šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, po kateri ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave davka davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči, je treba razumeti tako, da absolutno zastaranje pravice do izterjave nastopi, ko poteče desetletni rok od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do izterjave, in ne ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do odmere. Zastaralni roki za izterjavo ne začnejo teči isti trenutek kot roki za odmero davčne obveznosti. To izhaja že iz zakonske ureditve zastaralnih rokov. Začetek teka zastaralnega roka za odmero davčne obveznosti namreč ZDavP-2 opredeljuje v prvem odstavku 125. člena drugače od začetka zastaralnega roka za izterjavo v tretjem odstavku istega člena.
Zamudne obresti glede na določbe ZDavP-2 veljajo za davek in zato zanje veljajo isti zastaralni roki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060715
ZPP člen 77, 77/2, 78, 78/1, 190, 212. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-1, 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2. SPZ člen 11, 11/2, 24, 24/2. OZ člen 619.
izločitvena pravica na premičnini - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - pogodba o leasingu - plovilo - popravilo stvari - izročitev v posest - neposredna in posredna posest - obveznosti leasingojemalca - razveza pogodbe - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - pooblastilo za zastopanje
ZPP v 190. členu določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Vendar tožeča stranka navedeno določbo razlaga napačno. Pojem odtujitve se namreč nanaša na prenos lastninske pravice na stvari (s pravnoposlovnim prenosom ali s pridobitvijo lastninske pravice na originaren način oziroma z oblastnim aktom) in ne na prenos posesti.
spor majhne vrednosti - stroški pravdnega postopka - dovoljeno število pripravljalnih vlog
Pritožba utemeljeno opozarja na določbo 452. člena ZPP po kateri ima tožena stranka v sporu majhne vrednosti pravico do vložitve odgovora na tožbo ter ene pripravljalne vloge. Toženka je zato izčrpala dovoljeno število pripravljalnih vlog, ki jih lahko vloži v sporu majhne vrednosti. Tudi sodišče prve stopnje v sodbi te toženkine vloge ni upoštevalo.
predlog za odločitev o stroških - odločitev o pravdnih stroških med postopkom - vmesna sodba na drugi stopnji - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - razlogi za izločitev sodnika
Ker je v zadevi izdana vmesna sodba na drugi stopnji in je to bilo v reviziji potrjeno, zadeva še ni končana in sodišče ne more odločiti o pravdnih stroških tožeče stranke (164. člen ZPP).
Nestrinjanje stranke s procesnim vodstvom ne predstavlja odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, ki bi terjal izločitev sodnika. Poleg tega iz sodnega spisa ni razvidno, da bi sodnica s svojim vedenjem in načinom obravnavanja kakorkoli okrnila videz nepristranskosti sodišča.
Stališče večinske sodne prakse je takšno, kot ga je pri oblikovanju določbe 38.a člena ZGD-1 zasledoval zakonodajalec, da osebe, ki so kot korporacijski zastopniki ali kot prokuristi nosilci upravičenja za zastopanje gospodarske družbe, omeji pri sklepanju pravnih poslov z drugimi družbami, v katerih so te osebe same ali v povezavi prek ožje povezanih oseb kapitalsko udeležene s tem, da se veljavnost pravnih poslov, sklenjenih s takimi družbami, pogojuje s soglasjem nadzornega organa ali celo same skupščine, kar naj bi zagotovilo preglednost pri sklepanju pravnih poslov pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim koristim, ter da je, če tega soglasja ni, pravni posel ničen.
ZFPPIPP člen 132, 389, 389/3, 390, 390/1, 393, 393/1, 393/3, 393/4. ZIZ člen 102. ZDR-1 člen 130. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stečaj zapuščine - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - stečajna masa - pravice iz delovnega razmerja - delovni spor - stroški v zvezi z delom - regres - delovna uspešnost - izplačilo dnevnic - potni stroški
S sklepom o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika sodišče ugotovi, da dolžnikovi prejemki v dovoljenem obsegu spadajo v stečajno maso in izplačevalcu naloži, da mora po prejemu sklepa o izterjavi zarubljene zneske namesto dolžniku izplačevati na fiduciarni račun upravitelja.
Če delodajalec sklepa ne realizira pravilno, odgovarja za napake. Sodišče v primeru, če izplačevalec ne ravna v skladu s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, delodajalcu naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po sklepu o izterjavi. Predmet sklepa iz tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP je torej napaka pri realizaciji sklepa o izterjavi.
V tej zadevi ne gre za napako pri realizaciji sklepa o izterjavi, temveč za morebitno napako pri obračunu stroškov. Odločanje o povračilu stroškov v zvezi z delom zato ne more biti predmet sklepa, izdanega na podlagi tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP. V primeru vložene tožbe bi bilo v sporu o pravici iz delovnega razmerja pristojno odločati delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - opis dejanja v plačilnem nalogu - kvalificirana oblika
Po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 bi se pravna oseba sicer lahko ekskulpirala, če bi izkazala, da je storila vse potrebno, da bi prekršek preprečila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izdala ustreznih navodil in ni zagotovila, da bi vozniki pred začetkom vsake vožnje opravili pregled zaščitne opreme. Da bi taka navodila izdala, pritožnica niti ne trdi. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre za enostaven ukrep, s katerimi bi lahko učinkovito preprečili prekrške po 12. točki prvega odstavka 54. člena ZPNB.
Po drugem odstavku 54. člena ZPNB se z globo 2.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, če kršitev pomeni tveganje za poškodbe oseb ali škodo v okolju, ki zahteva ustrezne ukrepe, kot na primer odpravo pomanjkljivosti na kraju nadzora oziroma najkasneje do začetka naslednjega prevoza. Iz opisa dejanja v plačilnem nalogu ni razvidno nobeno dejstvo, ki bi utemeljevalo uporabo kvalificirane oblike. Prekrškovni organ je namreč zapisal zgolj, da "voznik ni zmožen predložiti varovalnih očal, ki so potrebna v opremi za zagotavljanje splošne varnosti po ADR". Za uporabo drugega odstavka 54. člena ZPNB zato ni pogojev.
ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Zloraba pravice do odpusta obveznosti je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Zakon v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP navaja najpogostejše oziroma najtipičnejše primere ravnanj oziroma opustitev stečajnega dolžnika, ki predstavljajo dejanski stan domneve, da gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Naravo zlorabe ima sicer lahko tudi katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato docela ne izključuje možnosti, da bi lahko tudi dolžnikova ponudba poplačila terjatve (le) določenemu upniku pomenila zlorabo. Vendar pa bi morale biti ob tem izkazane dodatne kvalifikatorne okoliščine v smeri, da je imel dolžnik s takšno ponudbo resen namen izigrati oz. oškodovati ostale upnike, da npr. določeno premoženje skriva ipd. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so lahko samo hujše kršitve.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je upravičen do 100 % povišanja stroškov postopka. Tar. št. 15/1c Odvetniške tarife sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b OT, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Vendar pa bi z uporabo te tarife po oceno pritožbenega sodišča prišlo do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Toženec bi tako moral plačati enkrat več stroškov postopka samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec. Za zvišanje stroškov samo na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka, ni nobenega utemeljenega razloga.
Kadar stranka sama poda trditev, ki je zanjo neugodna, koristna pa za nasprotno stranko, preden to trditev poda nasprotna stranka, gre za anticipirano (vnaprejšnje) priznanje. Tako priznanje učinkuje, če se nasprotna stranka nanj sklicuje, pri čemer ji trditve ni treba ponoviti, marveč zadošča le sklicevanje na priznanje. Če za učinkovanje vnaprejšnjega priznanja ni potrebno, da nasprotna stranka trditev ponovi, ampak zadošča že sklicevanje na priznanje, po presoji pritožbenega sodišča vnaprejšnje priznanje učinkuje tudi, če nasprotna stranka ponovi vnaprej priznano trditev.
Stranka, ki preklicuje priznanje, mora svoj preklic obrazložiti, to je pojasniti, zakaj je preklic upravičen, in to upravičenost tudi izkazati. Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, da obstajajo razlogi, ki upravičujejo preklic.
pravica do vpogleda v spis - priča - upravičen interes - pritožbene novote
Pritožnica razen tega, da predlaga vpogled zaradi seznanitve z nadaljevanjem tega postopka, ni navedla, kakšno upravičeno korist želi doseči in kako bi ji podatki z vpogledom v spis pomagali pri uresničitvi koristi v pravdnem in v tem postopku. Zgolj navedba, da se z vpogledom v spis želi seznaniti z nadaljevanjem postopka, ne predstavlja zadostnega razloga za ugoditev predlogu.
ZKP člen 357, 357-4, 371, 371/2, 372, 372-3. KZ-1 člen 90, 91, 91/1, 211, 211/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje goljufije - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - kršitev kazenskega zakona - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - pravica do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ob upoštevanju drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, po katerem je bilo zastaranje zadržano v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (skupno torej 64 dni), je zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, že potekel. V obravnavani zadevi je tako kazenski pregon za obdolžencu očitano kaznivo dejanje zastaral z iztekom 29. 6. 2022, kar je sicer po razglasitvi izpodbijane sodbe, a pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču dne 26. 8. 2022. Ker je torej kazenski pregon, katerega dovoljenost predstavlja enega izmed pogojev za izvedbo kazenskega postopka in izdajo meritorne sodbe, v obravnavani zadevi glede obdolženega A. A. že zastaran, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker 454. člen ZPP določa, da je potrebno v sporih majhne vrednosti izvesti glavno obravnavo samo na izrecno zahtevo pravdnih strank, v primeru, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, tožeča stranka pa takšne izrecne zahteve ni podala, (saj je odločitev o izvedbi naroka prepustila sodišču kot je pojasnila v pravočasnem odgovoru na pritožbo), tožena stranka pa se je izvedbi naroka izrecno odpovedala (452. člen ZPP), pritožbeno sodišče šteje, da očitana absolutno bistvena kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni podana.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - življenjski stroški
Po stališču pravne teorije in sodne prakse življenjski stroški, ki v postopku osebnega stečaja dolžniku nastajajo neodvisno od stečajnega postopka in s stečajno maso niso v nobeni pravno pomembni zvezi, ne predstavljajo stroškov v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP in se ne poplačajo iz stečajne mase.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00060803
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.. ZEN člen 136.
sodna določitev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - s predpisano natančnostjo urejena meja - natančnost koordinat ZK točk - strinjanje s potekom meje - sporni mejni svet - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca
SPZ določa, da se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člen SPZ). Če gre za mejo, ki je bila v katastrskem postopku določena po prejšnjih predpisih, se šteje za urejeno, če je določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo, in če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom meje, kot je bila v naravi označena z mejniki (136. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, v nadaljevanju ZEN).
ZFPPIPP člen 42, 42/1, 42/2, 42/4, 43, 44, 44/5. OZ člen 240.
slamnati direktor - višina škode - odškodninski zahtevek družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost članov uprave - poplačilo v stečaju glavnega dolžnika
Tako, kot se slamnati (nedelujoči) direktor svoje odgovornosti za poslovanje družbe, ki je (ne) vodi, ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge, tako se tudi dejanski direktor, ki družbo dejansko vodi in v njenem imenu sprejema poslovne odločitve, ne more razbremeniti svoje odgovornosti s sklicevanjem na slamnatega direktorja. V takem primeru sta družbi in upnikom solidarno odgovorna oba. Drugačna pravna ocena njunega položaja bi bila nepravična in bi celo spodbujala nedovoljena in nepoštena ravnanja odgovornih oseb.
Pri odškodninskem zahtevku ne gre za uveljavljanje zahtevka posameznega upnika kot oškodovanca, pač pa smiselno za zahtevek same družbe, ki ni bila ustrezno upravljana, in ji je v posledici nastala škoda. Po vsebini gre torej za terjatev stečajnega dolžnika, ki jo zoper povzročitelja (direktorja) lahko uveljavlja bodisi stečajni upravitelj bodisi upnik.
Če ima upnik zgolj procesno (ne pa tudi materialnopravno upravičenje) uveljavljati odškodninski zahtevek v korist tretjega (stečajnega dolžnika), je logičen zaključek, da korist "na račun vseh upnikov" vključuje tudi nepoplačan del njihovih terjatev.
oblika pogodbe - trajanje - konvalidacija - podaljšanje - soglasje volj - izpolnjevanje pogodbe - pogodba o nepremičninskem posredovanju
Obširna in ustaljena sodna praksa izraža stališča, da je pisna oblika pogodbe o nepremičninskem posredovanju določena le v interesu pogodbenih strank (forma ad probationem (op. sodišče prve stopnje zmotno govori o formi ad valorem, ki pa je strožja obličnost, zato so ostali pravni zaključki sodišča prve stopnje pravzaprav še bolj utemeljeni)) in da lahko pride do konvalidacije neoblično sklenjenih pogodb, do neobličnega sklepanja in podaljševanja pogodb o nepremičninskem posredovanju. Tožnica storitev ni izvajala na podlagi poslovodstva brez naročila, ampak na podlagi veljavne pogodbe o posredovanju.
ZZVZZ člen 25, 25/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/1, 103/2, 103/2-2, 158.
povrnitev stroškov zdravljenja - nujno zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
V tej zadevi je šlo tudi po stališču pritožbenega sodišča tako za nujnost kot tudi za izjemnost primera, saj je bil pokojni tožnik najprej obravnavan v okviru javne zdravstvene mreže, in sicer 7. 3. 2019, ko so bili za naprej predlagani konzervativni ukrepi zdravljenja, izdana pa mu je bila napotnica za hrbteničnega kirurga s stopnjo nujnosti: zelo hitro. Kot to izhaja iz izpovedbe sodnega izvedenca, je šlo pri tožniku za akutno poslabšanje kroničnega bolezenskega stanja ledvene hrbtenice, ki je terjala nujno ponovno MR preiskavo ledvene hrbtenice in na podlagi klinične slike, ki je pokazala poslabšanje zdravstvenega stanja ter MR izvida, tudi nujen operativni poseg. Ne glede na to, da je pokojni tožnik zdravstveno pomoč poiskal v zasebni ustanovi, je ključna ugotovitev na pregledu, da je potrebna takojšnja operacija. Pokojni tožnik je bil tako že naslednji dan tudi operiran. Glede na podano zdravstveno stanje ter nevarnost hudih nevroloških zapletov, ki bi lahko pripeljale tudi do odpovedi nog, to nedvomno pomeni izjemnost nujnega zdravljenja, saj od pokojnega tožnika v takem stanju ni bilo mogoče pričakovati, da bi ponovno uveljavljal zdravstvene storitve v javni mreži, še posebej ob dejstvu, da mu je bila 7. 3. 2019 izdana napotnica s stopnjo zelo hitro, namesto s stopnjo nujno.
ZFPPIPP člen 331, 331/1, 342, 342/1, 342/1-3, 345, 345/2, 345/2-1, 395, 395/2, 395/3. SPZ člen 6, 247, 247/1. SZ-1 člen 11. ZIZ člen 174, 174/2, 174/3. ZZK-1 člen 89, 89/3, 89/3-2, 96.
sklep o prodaji nepremičnin - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izpraznitev nepremičnin - vpis v zemljiško knjigo - služnost stanovanja (habitatio) - stvarno breme - družinski član - kolizija pridobljenih stvarnih pravic - načelo vrstnega reda - prednostno načelo
Prednostno načelo pomeni, da imajo starejše stvarne pravice prednost pred mlajšimi stvarnimi pravicami. Smiselno enako pravilo določa glede osebnih služnosti, stvarnega bremena in stavbne pravice 3. točka prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
Pritožnika se na vknjiženo pravico služnosti stanovanja (in stavbnega bremena) ne moreta uspešno sklicevati, saj gre za pozneje pridobljeni izvedeni pravici. V takem primeru zaradi izključujočega učinka uveljavitve hipoteke s prednostnim vrstnim redom, prenehajo vse osebne služnosti in stvarno breme, ki so bile pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke v zemljiško knjigo.