določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sedež odvetnika
Okoliščina, da ima tožnik (odvetnik) svoj sedež na območju predložitvenega sodišča, ne predstavlja drugega tehtnega razloga za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je pogodbena določila pogodbe o finančnem leasingu razložilo na način, da je plačilo zadnjega leasing obroka zgolj pravica leasingojemalca in ne njegova obveznost, pravilno uporabilo materialno pravo.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov uprave - odpis dolga - odobritev pravnega posla - izključitev odgovornosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali iz dikcije tretjega odstavka 263. člena ZGD-1 izhaja, da je odškodninska odgovornost člana uprave za škodo, ki je nastala družbi zaradi določenega posla, izključena, če sta po sklenitvi tega posla nadzorni svet in/ali skupščina družbe odobrila ta posel.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zbornica - članarina
Ker v konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa obrtno-podjetniška zbornica, tožeča stranka pa od tožene stranke zahteva neplačano članarino za članstvo v zbornici, predmetni spor ni gospodarski spor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00039578
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 36.
dopuščena revizija - insolventnost - skupščina delniške družbe - zmanjšanje osnovnega kapitala delniške družbe - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sme skupščina delniške družbe, ko postopa po določbi četrtega odstavka 36. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), osnovni kapital zmanjšati za več, kot je potrebno za pokritje nepokrite izgube in
- ali sme skupščina delniške družbe, ko postopa po določbi prvega odstavka 36. člena ZFPPIPP, osnovni kapital povečati s stvarnimi vložki.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - povezave stranke v postopku s sodiščem - povezave pooblaščenca stranke v postopku s sodiščem
Okoliščine, ki kažejo na tesnejšo osebno prepletenost strank in njihovih pooblaščencev s sodiščem, ki je predlagalo delegacijo pristojnosti, obenem pa s samo vsebino spora, predstavljajo drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
dopustitev revizije - podjetnik - smrt podjetnika - nadaljevanje zapustnikovega podjetja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno sklepanje pritožbenega sodišča, da toženec ni nadaljeval očetovega podjetja v smislu določbe 72. člena ZGD-1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti - obveznost predložitve listinskih dokazov
O krajevni nepristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi je dejansko prvič odločilo šele mariborsko sodišče. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Toženka je ugovor krajevne nepristojnosti podala pravočasno, to je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga kasneje ponovila še v odgovoru na dopolnitev tožbe (in v pripravljalni vlogi). Okrožno sodišče v Mariboru glavne obravnave še ni razpisalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00037129
ZIZ člen a42b. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/1, 36, 39, 45. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - pridržek javnega reda - nadomestilo plače za čas dopusta - plačilo dodatka - civilna zadeva - sodna praksa SEU - predhodno vprašanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Sodišče EU se je z vprašanjem uporabljivosti Uredbe Bruselj I bis v primeru zahtevkov avstrijskega sklada BUAK že ukvarjalo kot s predhodnim vprašanjem v zadevi C-579/17 z dne 28. 2. 2019. Pojasnilo je, da je treba termin "civilne in gospodarske zadeve" po uredbi razlagati avtonomno, in presodilo, da imajo terjatve BUAK za plačilo prispevkov za nadomestilo za dopust naravo civilnopravne terjatve. Odločitve Sodišča EU o predhodnih vprašanjih so zavezujoče za nacionalna sodišča držav članic EU.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Okoliščina, da je predmet postopka terjatev iz razmerja med tožečo stranko in predložitvenim sodiščem, spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec sodišča istega sodnega okrožja kot stranka v postopku - upravitelj - šofer - poslovanje v isti sodni stavbi - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je prvi nasprotni udeleženec zaposlen na okrožnem sodišču kot upravitelj sodnih zgradb in šofer (katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, obe sodišči pa se nahajata v isti zgradbi) ter svoje delo opravlja tudi za pristojno okrajno sodišče (kot šofer vozi zaposlene na službene poti), narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00042507
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - priposestvovanje - presoja sodišča - trditvena podlaga - pravica do izjave v postopku - lastninska pravica v pričakovanju - razpolaganje z nepremičnino - sklenitev darilne pogodbe - začetek teka priposestvovalne dobe - nedobroverni posestnik
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko sodišče v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe presoja elemente priposestvovanja, ki so bili že presojani in ugotovljeni s pravnomočno sodbo,
- ali je sodišče v obravnavanem primeru samo postavilo trditveno podlago za stranke, ugotavljalo dejstva, ki jih stranke niso navedle, in poleg tega, nasprotni stranki ni dalo možnosti, da se o tako ugotovljenih dejstvih izreče, pri tem pa ni šlo za razpolaganje z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati,
- ali lahko imetnik lastninske pravice v pričakovanju na določeni nepremičnini sklene veljavno darilno pogodbo za to nepremičnino in ali takšna pogodba predstavlja veljavni pravni naslov za pričetek teka priposestvovalne dobe,
- ali se lahko pridobitelju, ki ima veljavno sklenjen perfektni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, je nemoten v svojem uživanju le-te in se zanese na konkretno obljubo, da bo za vknjižbo poskrbel odsvojitelj, očita nedobroverna posest.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - dolgotrajnost sodnega postopka
Predlagatelj vsebinsko ne utemelji, v čem naj bi bilo dosedanje delo pristojnega sodišča krivično in zakaj meni, da mu celotno Višje sodišče v Ljubljani ne bo moglo zagotoviti nepristranskega sojenja. Prav tako ne ponudi razlogov za sklep, da bi Višje sodišče v Mariboru lažje opravilo predmetni postopek. Očitek o dolgotrajnosti postopka ne utemeljuje prenosa pristojnosti z Višjega sodišča v Ljubljani na drugo višje sodišče, saj lahko tak prenos postopek celo podaljša, stranke pa imajo za primer varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na voljo posebna pravna sredstva (nadzorstveno pritožbo in rokovni predlog po ZVPSBNO).
začasna odredba - prodajalna tobačnih izdelkov - prepoved prodaje - odložitvena začasna odredba - okrnitev ugleda - izgubljeni dobiček - neizkazana težko popravljiva škoda - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba – nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Trditve o začasno zmanjšanem obseg poslovanja na eni izmed pritožničinih lokacij ne zadosti zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode.
Neutemeljene so tudi pritožničine navedbe, da bo zaradi nemožnosti prodaje tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov občutila neugodne posledice v razmerju do poslovnih partnerjev, katerih storitve nudi potrošnikom v tem prodajnem mestu (npr. oglaševanje, pozicioniranje izdelkov,...), in da bo trpel njen ugled. Pritožnica niti s temi trditvami nastanka težko popravljive škode ni izkazala, saj so trditve preveč pavšalne in se v glavnem nanašajo na bodoča negotova dejstva.
GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00036553
ZUS-1 člen 32, 32/2, 74, 74/1.
odložitvena začasna odredba - inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev in odstranitev gradnje - nastanek težko popravljive škode - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev pritožbe - neizkazana težko popravljiva škoda
Pritožnica s svojimi navedbami ni izkazala neposredne povezave med izpodbijano delno odločbo oziroma odstranitvijo objekta C in zatrjevano težko popravljivo škodo, ki naj bi bila posledica nemožnosti opravljanja poslovne dejavnosti v objektu A, kar pomeni, da v obravnavani zadevi ni izkazala nastanka težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - razrešitev zagovornika po uradni dolžnosti - učinkovanje odločbe - pripor - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost - tujina - neogibna potrebnost pripora
V obravnavani zadevi je sklep o razrešitvi zagovornika sodišče sprejelo dne 8. 7. 2020, tega dne ga je tudi odpravilo strankam, istega dne, še preden je bil o tem obveščen, pa je zagovornik priporočeno na pošti oddal, torej vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Glede na navedeno razrešitev zagovornika dne 8. 7. 2020 še ni imela eksternega učinka, torej učinka za stranke, ampak je, ko jo je sodišče odpravilo, zavezovala le sodišče. Zagovornikova zahteva za varstvo zakonitosti zato ni nedovoljena in jo je Vrhovno sodišče vsebinsko obravnavalo.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00036548
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5. ZInfP člen 10, 10/3. ZUP člen 224.
odložitvena začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - odločba informacijskega pooblaščenca - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - učinkovitost sodnega varstva - pravica do učinkovitega sodnega varstva - vzpostavitev prejšnjega stanja - zadržanje izvršitve do pravnomočnosti odločitve - zavrnitev pritožbe - izkazana težko popravljiva škoda
Stališče Vrhovnega sodišča je, da je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti, ter da se to dejstvo obravnava kot težko popravljivo škodo in tudi ne potrebuje obsežnejše utemeljitve.
Kot škoda je lahko razumljeno tudi stanje, povzročeno z vnaprejšnjim posredovanjem informacij, ki še ni presojeno kot zakonito, če bi njihovo razkritje pomenilo prikrajšanje tožnika na področju njegovega delovanja. Ker v primeru ugoditve tožbi vrnitev v prejšnje stanje glede razkritih informacij ni mogoča, je v tem pogledu tudi ugotovljeno prikrajšanje nepopravljivo, sodno varstvo pa zato brez pomena. Za utemeljitev pravno upoštevne škode v konkretnem primeru je zato zadoščala izkazanost povezave med vsebino podatkov in informacij, ki bodo predmet presoje v upravnem sporu, in njihovim pomenom za delovanje tožnice kot gospodarskega subjekta, ki s svojimi storitvami konkurira na trgu, kjer nastopa tudi pritožnica.