predlog za dopustitev revizije - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - sodne počitnice - prepozen predlog - nedovoljen predlog - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - sklep o krajevni nepristojnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep, s katerim se sodišče izreče za krajevno nepristojno, ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, zato revizija zoper tovrsten sklep ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00038140
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2-14, 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 342, 342/5. URS člen 22, 23, 33, 74.
dopuščena revizija - obstoj stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - priposestvovanje neprave služnosti - lastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o ugotovitvi obstoja služnostne pravice v konkretnem primeru, v katerem je bila lastninska pravica pridobljena v stečajnem postopku, priposestvovana neprava stvarna služnost pa ni bila vknjižena.
dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - litispendenca - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - nasprotna tožba - avstrijsko pravo - nemško pravo - dopuščena revizija
Ker s procesnim pobotnim ugovorom toženec ne more doseči več kot zavrnitve tožbenega zahtevka, tudi litispendenca procesnega pobotnega ugovora učinkuje le do višine tožbene terjatve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazno podvajanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Očitno je, da je podvajanje dokaznih postopkov neekonomično. Podvajanju dokaznih postopkov se je mogoče izogniti z združitvijo pravd (300. člen ZPP). Ker je pogoj za združitev pravd, da postopki tečejo pred istim sodiščem, se s prenosom pristojnosti ene izmed zadev na sodišče, pred katerim teče druga pravda, vzpostavljajo pogoji za bolj ekonomično ravnanje. Ker je tako, je po prepričanju Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku po 357.a členu ZPP ni pooblaščeno presojati, ali je razveljavitveni sklep materialnopravno ali procesnopravno (izven razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP) pravilen ali napačen. V pritožbi uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato pomeni nedovoljen pritožbeni razlog.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00038561
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.. KZ člen 27, 27/1, 254.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje davčne zatajitve - opis kaznivega dejanja - pomoč pri kaznivem dejanju - naklep (dolus) - zakonitost dokazov - dokazi, pridobljeni v tujini
Šele navedba okoliščin, ki bi kazale, da sta se obsojenca zavedala, da sodelujeta pri pravnih poslih v okviru katerih nastajajo javnofinančne obveznosti plačila trošarine, ki jih glavni storilec ne prijavlja, bi omogočila povezavo kaznivega dejanja glavnega storilca z ravnanji pomagačev. Navedba tovrstnih okoliščin bi vodila v konkretizacijo njunega dvojnega naklepa, ki bi zajemal njuno zavedanje glavnega kaznivega dejanja ter hkrati vedenje o tem kako s svojimi ravnanji prispevata k uspehu dejanja glavnega storilca. Brez konkretizacije dvojnega naklepa v opisu dejanja obeh obsojenih pomagačev, pa njune običajne gospodarske dejavnosti prevoza in prodaje naftnih derivatov ni mogoče povezati s kaznivim dejanjem, ki je temeljilo na neprijavljanju trošarinskih obveznosti.
izročitev tretji državi - predaja drugi državi članici - teža kaznivega dejanja - kraj in čas storitve - namen postopka
Za predajo je poleg kraja storitve kaznivega dejanja pomembno predvsem dejstvo, da je Republika Hrvaška članica EU, njena prošnja za predajo pa ima v luči novejše sodne prakse Sodišča EU prednost pred zahtevo za izročitev tretji državi. Sodišče EU je v zadevi C-182/2015 z dne 6. 9. 2016 razsodilo, da mora v takšnem primeru država članica, v kateri se nahaja državljan EU, ki je državljan druge države članice, in kateri tretja država, s katero je sklenila sporazum o izročitvi, poda prošnjo za izročitev, obvestiti državo članico, katere državljan je navedeni državljan, in glede na okoliščine primera tej državi članici na njeno prošnjo predati tega državljana v skladu z določbami Okvirnega sklepa Sveta 2002/584, spremenjenega z določbami Okvirnega sklepa Sveta 2009/299.
V postopku dokazovanja sodišče ugotavlja materialnopravno in procesnopravno relevantna dejstva, pa tudi druga dejstva, od katerih ni odvisna uporaba pravne norme, omogočajo pa sklepanje o obstoju pravnorelevantnega dejstva (indici) ter tako imenovana pomožna ali kontrolna dejstva. To pa pomeni, da sodišče ni dolžno ugotavljati tudi vseh tistih dejstev, ki jih predlaga obramba, če so ta z vidika presoje dokazanosti zakonskih znakov kaznivega dejanja nerelevantna.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - druga sodna odločba - delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - rok za odločitev sodišča
Ob upoštevanju vseh uveljavljenih razlagalnih metod je treba zakonsko besedilo enajstega odstavka 86. člena KZ-1, ki je pisano v sedanjiku, razlagati na način, da lahko sodišče o spremembi načina izvršitve kazni zapora, ki je bila obsojencu izrečena s pravnomočno sodbo, odloči kadarkoli do zastaranja izvršitve izrečene kazni, bodisi v času, ko se kazen izvršuje na alternativen način z delom v splošno korist, bodisi kasneje, ko se obdobje opravljanja dela v splošno korist iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 izteče.
prikriti preiskovalni ukrepi - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum - izzivanje kriminalne dejavnosti - nepristranskost sodnika - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika - zavrženje zahteve - pravica do učinkovite obrambe - očitno neutemeljena zahteva
Po presoji Vrhovnega sodišča glede na vse okoliščine konkretnega primera zahteva za izločitev sodnika ni bila podana prepozno. Narok za glavno obravnavo je bil namreč razpisan le nekaj dni po vpogledu obsojenčevega zagovornika v spis, pri čemer gre pri zahtevi za izločitev sodnika za tako pomembno procesno dejanje, ki zahteva posvet zagovornika s stranko in zato tudi čas za pripravo obrambe. Zakonsko zahtevo iz drugega odstavka 42. člena ZKP, da mora stranka zahtevo za izločitev zahtevati takoj, ko zanjo izve, pa je potrebno razlagati ob upoštevanju vsebine zadeve, okoliščin konkretnega primera in upoštevajoč druge procesne pravice strank postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
VS00047450
ZVrt člen 20, 20b, 20f, 20f/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Odlok o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otroka v vrtec (Občina Domžale) (2009) člen 8, 8/1, 8/4.
predlog za dopustitev revizije - sprejem otroka v vrtec - kriteriji za sprejem otroka v vrtec - dodatni pogoj - kriterij stalnega prebivališča - ugovor exceptio illegalis - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali drugi odstavek 20.f člena Zakona o vrtcih občini daje zakonsko pooblastilo, da v svojem podzakonskem aktu (odloku) določi kot dodatni pogoj za vpis v vrtec, da ima otrok skupaj s starši ali z enim od staršev stalno prebivališče na območju občine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00036934
URS člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/2, 51, 51/1, 51/2, 52, 59, 59/1, 59/2, 59/2-1, 59/2-2, 59/2-3, 59/3, 60. ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/3, 286/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - pogoji za priznanje odškodnine - dokazni predlog za zaslišanje strank - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - restriktivna razlaga izjem - materialno procesno vodstvo - nova dejstva in dokazi - obrazloženost dokaznega sklepa - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Glavna obravnava je v upravnem sporu namenjena tudi odločanju o tem, katere dokaze je treba izvesti za razjasnitev spornega dejanskega stanja. Zato izvedba glavne obravnave ni odvisna od presoje, katere dokaze je mogoče oziroma potrebno izvesti na glavni obravnavi, temveč je (tudi) to presojo treba opraviti prav na sami glavni obravnavi. Presoja, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo predlaganih dokazov na glavni obravnavi, po izrecnem stališču Ustavnega sodišča tako ni dopustni izjemni razlog, da bi Upravno sodišče odreklo izvedbo glavne obravnave.
Iz zakona izhaja, da je tudi ob podanih razlogih iz druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 stvar nadaljnje procesne odločitve Upravnega sodišča, ali bo odločilo na seji ali po izvedeni glavni obravnavi. Ker pa opustitev izvedbe glavne obravnave iz tam navedenih razlogov pomeni kršitev človekove pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave, Upravno sodišče navedene zakonske določbe ne sme (več) uporabiti kot podlago za odločanje na seji.
Tudi v upravnem sporu je treba strankam zagotoviti, da ob ustreznem materialnem procesnem vodstvu uresničijo svojo pravico do nadaljnjega navajanja dejstev in predlaganja dokazov skladno s 286. členom ZPP.
Opustitev izvedbe glavne obravnave zgolj zato, ker že v sami tožbi navedena dejstva ali dokazi niso dovoljeni ali upoštevni (kot to izhaja iz druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1), v to upravičenje strank iz ZPP nedopustno posega. Na prvem naroku za glavno obravnavo pa je tudi uresničljiva možnost Upravnega sodišča, da ob med strankama spornem dejanskem stanju samo odloči o tem, da bo izvedlo za odločitev pomembne dokaze, tudi če jih stranke niso predlagale (drugi odstavek 20. člena ZUS-1).
V upravnem sporu je treba dati stranki možnost, da se z morebitno pomanjkljivostjo dokaznih predlogov glede njihove substanciranosti seznani in jo tudi odpravi. Temu služi institut materialnega procesnega vodstva, v okviru katerega mora pred sprejetjem dokaznega sklepa na glavni obravnavi oziroma v pripravljalnem postopku v upravnem sporu sodnik zagotoviti razjasnitev navedene okoliščine.
Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja ne izvede glavne obravnave, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu in nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave. V primeru, da so podani ustavno dopustni in zakonsko predpisani izjemni razlogi, da glavne obravnave ne izvede, pa mora to v svoji sodbi jasno in izrecno obrazložiti.
ZPP člen 357a. ZDZdr člen 50. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-2.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - rok za pritožbo - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr je tri dni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00037561
URS člen 19, 22, 50, 51, 52, 52/2. ZDZdr člen 1, 1/2, 3, 3/2, 8, 8/2, 74, 74/1, 75. ZNP-1 člen 42.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem - zdravljenje - obstoj milejšega ukrepa - dopuščena revizija
Nesorazmerno oziroma v nasprotju z namenom varovanja je vsako zadrževanje na varovanem oddelku SVZ, če niso kumulativno izpolnjeni vsi pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. ZDZdr. Pogoji niso izpolnjeni, če ta ukrep ni prilagojen zdravstvenim potrebam nasprotne udeleženke in bi bil zanjo po spoznanjih psihiatrične stroke primernejši milejši ukrep, in to ne glede na to, ali je predviden z zakonom ali ne.
Določba drugega odstavka 52. člena Ustave ustvarja pozitivno obveznost države, da na normativni in izvedbeni ravni, kolikor to le dopuščajo njene finančne možnosti, sprejme celovite ukrepe za uresničevanje človekovega dostojanstva oseb z duševnimi motnjami.
ZUS-1 člen 23, 36, 36/1, 36/1-2. ZMZ-1 člen 70, 70/2, 84, 84/1, 84/1-3.
omejitev gibanja tujcu - zavrženje tožbe kot prepozne - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - zavrnitev pritožbe
Trditve pritožnika o tem, zakaj je prišlo do zamude roka, so v okoliščinah pritožnikovega primera nerelevantne. Ti razlogi namreč po vsebini niso pritožbeni razlogi, temveč razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, ki bi jih moral pritožnik uveljavljati (že) ob vložitvi tožbe. Da bi se v obravnavanem primeru rok za vložitev tožbe zoper sklep o pridržanju (ki je bil pritožniku vročen osebno že v petek, 19. 6. 2020, saj v tistem trenutku še ni imel pooblaščenca) računal šele od ponedeljka, 22. 6. 2020, oziroma od torka, 23. 6. 2020 - to je od dneva, ko je za vročitev izpodbijanega sklepa in namero za vložitev tožbe izvedel njegov pooblaščenec (kar je mogoče razbrati iz pritožbenih navedb) - pa ZUS-1 ne daje podlage.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3, 70, 70/2. ZUS-1 člen 23.
omejitev gibanja tujcu - pridržanje v centru za tujce - vročitev sklepa - osebna vročitev sklepa - zavrženje prepozne tožbe - zavrnitev pritožbe
Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožbo po pooblaščencu vložil po poteku tridnevnega roka od vročitve sklepa o pridržanju. Po navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo obravnavano tožbo kot prepozno. Trditve pritožnika o tem, zakaj je prišlo do zamude roka, so zato v okoliščinah pritožnikovega primera nerelevantne. Ti razlogi namreč po vsebini niso pritožbeni razlogi, temveč razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, ki bi jih moral pritožnik uveljavljati (že) ob vložitvi tožbe.
predlog za dopustitev revizije - odplačnost izročilne pogodbe - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Toženca sta zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali zapis v 4. členu izročilne pogodbe z dne 3. 8. 1992 predstavlja dogovor o plačilu za preteklo preživljanje ter korist in (pravno veljavno) zavezo k bodočemu preživljanju izročevalke s strani prevzemnice do njene smrti in je posledično pogodbo šteti za tvegano aleatorno pogodbo – pogodbo o preužitku, ali pa je nasprotno temu z izročilno pogodbo z dne 3. 8. 1992 izročevalka želela doseči neodplačan prenos premoženja – nepremičnine na prevzemnico in tako vnaprej urediti dednopravna razmerja izročevalke in dedičev in je posledično pogodbo šteti za pravo izročilno pogodbo.
dopuščena revizija - odgovornost izvajalca javne službe - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - skrbnost dobrega strokovnjaka - padec na poledeneli površini - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izvajalec javne službe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je odločitev nižjih sodišč, da je v predmetni zadevi podana krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke kot izvajalca javne službe, materialnopravno pravilna;
- ali sta nižji sodišči v predmetni zadevi pravilno uporabili določila 171. člena Obligacijskega zakonika glede soprispevka tožnika k nastanku škodnega dogodka.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je materialnopravno pravilna interpretacija določila 2. točke drugega odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa vrstni red prednostnih upravičencev pri zakupu kmetijskega zemljišča, gozda, kmetije, na način, da se kot upravičenca po definiciji »kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se daje v zakup,« lahko opredeli oziroma upošteva le kmeta, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti in meji na zemljišče, ki se daje v zakup (torej mejno zemljišče), je po namembnosti izrecno opredeljeno kot kmetijsko zemljišče (ne pa tudi v primeru, če je mejno zemljišče v lasti kmeta mejaša opredeljeno kot stavbno oziroma nezazidljivo stavbno zemljišče).