V obravnavanem primeru zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niti po 2. niti po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, saj tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi uveljavlja in utemeljuje nastanek in višino težko popravljive škode, ki bi se z izvršitvijo akta prizadejala tožniku, oz. verjetno izkaže za potrebno začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje iz razlogov po 2. odstavku 32. člena ZUS-1.
najemniki denacionaliziranih stanovanj - nepovratna in kreditna sredstva - nacionalizacija stanovanja - izvzetje iz nacionalizacije - stanovanjska pravica
Stanovanja, ki so bila ob nacionalizaciji izvzeta iz nacionalizacije, niso bila nacionalizirana. Zato je trditev tožnika, da uveljavlja zahtevek glede stanovanja, ki je bilo podržavljeno, brez podlage. Posledično niso izpolnjeni pogoji za dodelitev nepovratnih in kreditnih sredstev najemnikom denacionaliziranih stanovanj.
Pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici (do imenovanja). Minister ima široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede (ne)izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki razpisne pogoje izpolnjujejo in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Merila za presojo niso zakonsko določena, odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Izbira se opravi v posebej predpisanem postopku (ZZ, ZUJIK), v katerem se, v skladu s 4. členom ZUP, pravila upravnega postopka uporabljajo smiselno. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po določbah 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
dohodnina - povprečenje - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Sodišče je ocenilo, da obstajajo razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti določb 1. odstavka 120. člena ZDoh-2, ki uporabo povprečne stopnje davka pri obdavčenju dohodka iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let omogoča le, če je izplačan na podlagi sodne odločbe. Postopek je zato na podlagi 156. člena Ustave prekinilo.
DDV - vračilo preveč plačanega DDV - vračilo preveč plačanih zamudnih obresti - uporaba materialnega predpisa
Prvostopenjski organ pri odločanju uporabil pravilni predpis, saj je po mnenju sodišča v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja. V obravnavanem primeru je kot materialna in procesna pravila glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev treba uporabiti določbe ZDavP-2, ki se je uporabljal v času odločanja o vračilu, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 67, 67/2, 68, 68/5, 144, 144/1, 144/1-1, 146, 146/1. OZ člen 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je bil s pozivom upravnega organa pozvan, da zahtevek za izplačilo sredstev dopolni tako, da predloži zapisnik o izbiri in najmanj tri primerljive ponudbe za opremo. Glede na navedeno vsebino dopis tožniku ni bil poslan v smislu 1. odstavka 9. člena ZUP, da bi se ta po zaključku ugotovitvenega postopka in pred odločitvijo v zadevi mogel izjaviti o relevantnih dejstvih in okoliščinah, pač pa kot poziv k odpravi pomanjkljivosti nepopolne vloge.
skrbnik za poseben primer - kolizijski skrbnik - koristi otroka - dolžnost izobraževanja otrok
Zavrnitev tožeče stranke, da podpiše vlogo za štipendijo, kar tožnica utemeljuje z materialno obveznostjo zaradi morebiti neuspešnega študija, kaže na njeno drugačno gledanje glede sinovega izobraževanja oziroma na navzkrižje koristi tožeče stranke in njenega sina. To pa je centru za socialno delo nalagalo, da v skladu z določbo 213. člena ZZDR postavi kolizijskega skrbnika.
blagovna znamka - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - registracija blagovne znamke - razlikovalni učinek znaka - označevanje vrste - označevanje geografskega izvora
Jožefov vrelec je ime mineralnega vrelca v Sicheldorfu v Avstriji. Ime mineralnega vrelca, ki predstavlja naravni vir, za katerega črpanje mora država podeliti koncesijo, predstavlja le označbo izvora proizvoda. Tak podatek nudi le informacijo o lastnosti oziroma geografskem izvoru proizvoda oziroma storitve. Potrošnik v takem primeru ne more ločiti, kdaj je beseda uporabljena kot nek „splošen podatek“ in kdaj kot „znamka“.
pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Ker je prehod lastninske pravice na premoženju preživljanca iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju odložen do smrti preživljanca, se to premoženje upošteva pri ugotavljanju finančne zmožnosti preživljanca kot prosilca za brezplačno pravno pomoč.
Izpodbijana odločba nima obrazložitve, kot je predpisana z določbo 214. člena ZUP in je tako tudi ni mogoče preizkusiti. V delu, ki se izpodbija s tožbo, se organ prve stopnje do konkretnih navedb in dokazov tožnice v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil, marveč je zgolj navedel zakonsko besedilo, ter da tožnica ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz 2.a člena ZZVN. V obrazložitvi izpodbijane odločbe bi moral prvostopni organ konkretno utemeljiti, na podlagi česa je ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja – ukradenega otroka.
davek iz dejavnosti - gostinska dejavnost - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove
Primerjava tožnika z drugimi davčnimi zavezanci je bila opravljena zgolj kot eden od elementov preverjanja pravilnosti ugotovljenega koeficienta pribitka, kot izhaja iz tožnikovih poslovnih knjig. Ta primerjava s tremi zavezanci, ki opravljajo primerljivo dejavnost, pa nato na izvedeno cenitev davčne osnove ni vplivala. Davčna osnova je bila namreč ugotovljena izključno na podlagi tožnikovih podatkov o nabavljenih količinah materiala in ob upoštevanju njegovih normativov ter jo je mogoče tudi računsko preveriti.
Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Tožnik je prvostopenjskemu organu sicer navedel dve pravni osebi in njun koeficient pribitka, vendar bi moral dokazati nižjo osnovo v okviru svojega poslovanja, česar pa ni storil.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik bi sodišču moral predložiti pritožbo zaradi molka organa prve stopnje in zahtevo organu druge stopnje za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o vložitvi, da bi sodišče moglo preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka organa po 28. členu ZUS-1. Na njem je namreč dokazno breme o tem, da je bil organ druge stopnje ob vložitvi tožbe v molku.
soglasje k določitvi dela plače za redno delovno uspešnost - izpodbijanje soglasja - poseg v pravice tožnice - stranka v postopku - začasna odredba
Izpodbijani akt ne posega v pravice tožnice, ker tožnica s tožbo ne uveljavlja kakšne svoje pravice oziroma pravne koristi, zato ne more biti stranka v predmetnem postopku.
Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi je obstoj dopustnosti tožbe.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člena ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Tožnik ni izkazal, da sta navedeni družbi zaračunane storitve zanj tudi resnično opravili, saj tožnik ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani podizvajalca, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca.
žrtev vojnega nasilja - zahteva za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - pravnomočna odločitev o isti stvari - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - zavrženje zahteve
Ker je bilo o tožničinem zahtevku že pravnomočno odločeno, dejanska in pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenili, je drugostopenjski organ pravilno uporabil določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP in ponovno zahtevo tožnice za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunca pravilno zavrgel.
Podana je bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti. Zaključki tožene stranke so v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem v postopku. Po eni strani namreč ugotavlja, da tožnica ni znala pojasniti, kako bi utemeljila svoje pripombe o nepravilnosti in nezakonitosti cenitve nepremičnine v izvršilni zadevi, po drugi strani pa podaja mnenje, da gre za tako enostavno zadevo, da tožnica pravne pomoči dejansko ne rabi.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67. ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/3.
DDV - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV - leasing vozil - odvzem identifikacijske številke
Izdajatelj računa ni bil davčni zavezanec, kar posledično pomeni, da pridobitelj računa na tej podlagi nima podlage v ZDDV-1 za odbitek vstopnega DDV. Uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV po 67. členu ZDDV-1 je možno le ob izpolnjevanju navedenih pogojev in ni vezano na trenutek objave odvzema ID številke za DDV davčnemu zavezancu na spletni strani DURS. Dokazno breme trditev, s katerim uveljavlja zmanjšanje davčne obveznosti, pa je na strani zavezanca za davek.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka tožbe ni vložila v predpisanem tridesetdnevnem roku, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu na odločbi in kot to določa 1. odstavek 28. člena ZUS-1, zato je tožba vložena prepozno.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - zavrženje predloga
Tožnik je za izdajo odločbe, s katero je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje, izvedel najkasneje 2. 6. 2007, ko je prvič vložil predlog za obnovo postopka. Ponovno vložen predlog z dne 16. 3. 2009 je zato prvostopni organ pravilno zavrgel kot prepoznega.