ZUP člen 260, 260/1, 261, 261/2, 267, 267/1, 267/2.
gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - obnova upravnega postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnica z navedbami v predlogu za obnovo postopka, ki se nanašajo na odmike od mej in s tem lokacijo obstoječega objekta, dejansko izpodbija resničnost trditev iz projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo, torej dokumentacije, ki jo je sama predložila, in na tej podlagi zatrjuje nepravilnost ugotovitve v prvem postopku, da je obstoječi objekt neskladna gradnja. Tožnica s temi navedbami ne zatrjuje novih dejstev, katerih v prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti in ki bi kazala na skladnost obstoječega objekta z izdanim gradbenim dovoljenjem iz leta 1989, ampak z njimi dejansko zahteva drugačno presojo vprašanja o neskladno zgrajenem objektu, zaradi česar je bila izdana zavrnila odločba v prvem postopku. Enako velja za njene navedbe v predlogu za obnovo glede vetrolova, saj iz teh ne izhaja nobeno dejstvo ali nov dokaz, da je bil vetrolov postavljen zakonito in tega brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že v prvem postopku.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - vzdrževanje občinskih cest - pristojnosti občinskega inšpektorja za ceste - priključek na kategorizirano občinsko cesto
Pristojnosti občinskega inšpektorja za ceste so določene v 57. členu Odloka. Po navedeni določbi, ki je skladna z določbo 71. odstavka 4. člena ZJC, ima le-ta samo pristojnost nadzorovati navedena dela in ukrepe oz. ustaviti dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim, pristojnost odrejanja začasnih ukrepov pa ima samo v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej ali ko bi bili ukrepi potrebni za zagotovitev polja preglednosti oz. če bi šlo za novo cesto, ki še ni tehnično pregledana ali izročena v promet.
Določba 1. odstavka 40. člena Odloka se ne nanaša na primere, kot je obravnavani, ko iz obrazložitve odločb in tožbenih navedb izhaja, da je bil priključek na cesto predmet izdanega gradbenega dovoljenja. V kolikor je le ta zgrajen v nasprotju z njim, gre za neskladno gradnjo in je za ukrepanje pristojen gradbeni inšpektor, občina pa je svoje interese lahko zavarovala v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabno stavbnega zemljišča
Odločba o odmeri nadomestila tožniku je pravilna, saj med strankama ni sporno, da tožnik živi v stanovanjski hiši, za katero mu je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, tožnik pa v postopku tudi ni ugovarjal ugotovljeni kvadraturi stanovanjske hiše ter številu točk.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - legalizacija objekta - zavrženje tožbe
Tožničine navedbe o spremembi zakonodaje sicer nakazujejo možnost, da bi bilo obravnavani objekt v prihodnosti mogoče legalizirati, vendar iz teh navedb ne izhaja noben razlog, iz katerega bi ga bilo treba obravnavati drugače, kot je bilo odločeno že z izvršilnim naslovom, namreč kot nelegalno gradnjo.
mednarodna zaščita - umik prošnje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - oprostitev plačila sodnih taks
V konkretnem primeru tožnik ni podal svoje izrecne izjave v ustni ali pisni obliki, da prošnjo za priznanje mednarodne zaščite umika, niti ni samovoljno zapustil azilnega doma oziroma njegove izpostave, kar v odgovoru na tožbo potrjuje tudi tožena stranka.
Tožnik je v obravnavani zadevi oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja na podlagi poravnave - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Ker se je tožnik v obravnavanem primeru v sodni poravnavi zavezal, da bo sam nosil svoje stroške postopka, se je odpovedal zahtevku za povrnitev stroškov postopka in s tem preprečil nastop subrogacije v korist države. Zato je postal glavni zavezanec napram državi za izpolnitev obveznosti vračila stroškov izplačanih za brezplačno pravno pomoč do celotne višine izplačanih stroškov.
Pred sklenitvijo poravnave je tožnik sicer tudi ˝imel˝ premoženje, le da pod pravnim statusom skupnega premoženja (zunaj)zakonskih parterjev. Tožnik je na podlagi sodne poravnave »pridobil« premoženje v izključno last z možnostjo prostega razpolaganja, česar pred poravnavo ni mogel. Zato je treba upoštevati, da je s poravnavo »pridobil« premoženje v smislu 48. člena ZBPP.
ZSS člen 25, 45. ZS člen 28, 28/1, 60, 60/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
sodniška plača - uvrstitev v plačni razred - odločba o uvrstitvi - pritožba zoper odločbo o uvrstitvi - smiselna uporaba določb ZUP - upravni spor - zavženje tožbe
O uvrstitvi v plačni razred sodnika je potrebno odločiti z odločbo. Tudi za zadeve sodne uprave velja, da če se odloči o pravici, obveznosti, ali pravni koristi „osebe“, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
Sodnik ni javni uslužbenec. Zaradi posebnega položaja sodstva in zlasti posebne vloge Sodnega sveta kot ustavne institucije sui generis, ZSS v 25. členu kot specialni predpis določa, da se sodnik zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred lahko pritoži in o pritožbi odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Tudi ZS določa, da je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred. V konkretnem primeru je tožba na Upravno sodišče vložena prezgodaj, saj tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zaradi česar je sodišče v prvi točki izreka tožbo zavrglo. Glede na pravni pouk izpodbijanega sklepa je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da ima tožnik v osmih dneh od prejema tega sklepa pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijano odločbo na Sodni Svet, kot je to sicer določeno v 25. členu ZSS.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - sklep o združitvi postopkov - zavrženje tožbe
Sklep o združitvi postopka ni akt, ki ga je možno izpodbijati v upravnem sporu, saj z njim postopek ni bil končan, ampak sta bila le dva pritožbena postopka združena v isto obravnavo, organ pa o zadevi še ni odločil.
Če kandidira na javnem razpisu več veterinarskih organizacij za isto območje, se pri izbiri upoštevajo prednostna merila.
Že v besedilu javnega razpisa je navedeno, da je vložena prijava z izjavami zavezujoča in se bo upoštevala pri sklepanju koncesijske pogodbe. To pomeni, da če prijavitelj ne bo posloval tako, kot se je zavezal v prijavi, ima tožena stranka pravico, da z njim koncesijske pogodbe ne sklene, oziroma je mogoče koncesijo tudi odvzeti.
Tožniku je bilo dne 2. 7. 2009 puščeno obvestilo, da je prejel pošiljko in ker se osebna vročitev po 87. člena ZUP ni dala opraviti, jo lahko osebno prevzame na pošti. Bil je poučen o tem, da jo lahko prevzame v roku 15 dni in da začne rok teči od dne 3. 7. 2009 dalje, na kar bo pošiljka puščena v predalčniku. V upravnem spisu se nahaja tudi opozorilo, da če ne bo prevzel pisma v roku 15 dni, se po 4. odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Rok se je iztekel 17. 7. 2009 in ta datum se šteje kot datum vročitve.
Pritožba zoper prvostopenjski akt je bila vložena prepozno, zato je potrebno tožbo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje prvostopenjskega akta zavreči iz razloga po 7. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi razlogi tožene stranke za njeno odločitev niso obrazloženi. Zgolj povzemanje stališča veleposlaništva, navedb tožnika in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ne zadostujejo kriterijem obrazložitve iz 214. člena ZUP. Tožena stranka je svojo obrazložitev utemeljila zgolj z enim stavkom in sicer „Ker je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes RS za sprejem v državljanstvo, je bilo odločeno kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe“. Takšna obrazložitev za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe ne zadostuje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - poravnava - plačilo preživnine
Tožnica je na račun verzijskega zahtevka za obdobje od 1. 11. 2007 do 30. 4. 2008 pridobila znesek 500,00 EUR. Iz prve strani zapisnika o poravnavi izhaja, da je sodna zadeva tekla zaradi »plačila preostale preživnine«. Določila 48. člena ZBPP o vračilu stroškov postopka pa ni mogoče uporabiti, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči „dobil preživnino“, zato je sodišče izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh (v tem primeru vseh rezidentov po 5. členu ZDoh-2), temveč kot enako obravnavanje enakih stanj in različno obravnavanje različnih stanj. V primerih, ko ima Slovenija z državo vira dohodka sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in z njo dogovorjeno metodo odbitka, je treba upoštevati določbe konkretne pogodbe. Slovenija ima taki pogodbi sklenjeni z Nemčijo in z Avstrijo. Pri obdavčevanju dohodkov, ki jih rezidenti Slovenije prejemajo v Nemčiji in dohodkov, ki jih prejemajo v Avstriji, gre torej za dve različni pravni situaciji, kar je podlaga za različno obravnavanje. Zato tožnik, ki je dohodek prejemal pri delodajalcu v Nemčiji, ne more uspešno ugovarjati, da bi moral biti obravnavan enako kot zavezanec, ki je dohodek prejel iz zaposlitve v Avstriji.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik bi sodišču moral predložiti pritožbo zaradi molka organa prve stopnje in zahtevo organu druge stopnje za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o vložitvi, da bi sodišče moglo preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka organa po 28. členu ZUS-1. Na njem je namreč dokazno breme o tem, da je bil organ druge stopnje ob vložitvi tožbe v molku.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - pomemben del dohodka
Oseba, ki zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki bi ga sama pridobivala, ne more izkazati. Vendar je pogoj po tej določbi tudi, da „poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč“. Glede na ta pogoj pa je določbo 3. alinee potrebno razlagati tako, da mora taka oseba izkazati, da obdelana kmetija ustvarja pomemben del dohodka na način in po višini, kot to določa 2. odstavek 24. člena ZKZ. Taka razlaga določbe izhaja iz namena ZKZ, ki je v spodbujanju kmetijske pridelave in zaokrožovanju uspešnih kmetijskih gospodarstev.
V obravnavanem primeru zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niti po 2. niti po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, saj tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi uveljavlja in utemeljuje nastanek in višino težko popravljive škode, ki bi se z izvršitvijo akta prizadejala tožniku, oz. verjetno izkaže za potrebno začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje iz razlogov po 2. odstavku 32. člena ZUS-1.
Pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici (do imenovanja). Minister ima široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede (ne)izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki razpisne pogoje izpolnjujejo in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Merila za presojo niso zakonsko določena, odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Izbira se opravi v posebej predpisanem postopku (ZZ, ZUJIK), v katerem se, v skladu s 4. členom ZUP, pravila upravnega postopka uporabljajo smiselno. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po določbah 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
upravna izvršba - davčna izvršba - nedopustnost izvršbe - zahteva za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - zavrženje zahteve
Instituta nedopustnosti izvršbe niti ZUP niti ZDavP-2 ne predvidevata. Upravni organ je zato tožnikovo vlogo pravilno zavrgel, saj tožnik uveljavlja pravico oziroma pravno korist, o kateri ni mogoče odločati v upravnem postopku.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 12, 33, 33/7. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. 4. 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 50, 50/3, 53.
Ključna okoliščina, da bi bil tožnik na predtisku obveščen z neskladnostmi glede dejanske rabe GERK, iz upravnih spisov ne izhaja. Toženka je sodišču posredovala izpis predtiska za leto 2009 za tožnikovo kmetijsko gospodarstvo, z zaznambo, da je bil tožniku poslan, vendar s tem okoliščina iz sedmega odstavka 33. člena Uredbe ni izkazana.