ZKme-1 člen 30. Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova izvajanja ukrepa povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 za leto 2009 razdelek 4/1, točka 2.
javni razpis - kmetijstvo - nepovratna sredstva - ukrep povečanja gospodarske vrednosti gozdov - oblika prijavnega obrazca
Ker se vloga, ki jo je tožnik vložil za pridobitev nepovratnih sredstev, razlikuje od obrazca vloge, ki je bila del razpisne dokumentacije in javno objavljena, je pravilna odločitev upravnega organa o zavrženju tožnikove vloge.
URS člen 42, 42/2. ZDLov-1 člen 65, 65/4, 65/5. ZDru člen 5, 5/1.
inšpekcijski ukrep - ukrep lovskega inšpektorja - društva - članstvo v društvu - sprejem v članstvo lovske družine - pravica do svobode združevanja
Dejstvo, da je bil posameznik pred več kot desetimi leti zaradi izreka disciplinskega ukrepa izključen iz lovske družine, ne pomeni, da zato po preteku določene dobe ne bi mogel znova zaprositi za sprejem v članstvo lovske družine.
ZUP člen 260, 260/1, 261, 261/2, 267, 267/1, 267/2.
gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - obnova upravnega postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnica z navedbami v predlogu za obnovo postopka, ki se nanašajo na odmike od mej in s tem lokacijo obstoječega objekta, dejansko izpodbija resničnost trditev iz projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo, torej dokumentacije, ki jo je sama predložila, in na tej podlagi zatrjuje nepravilnost ugotovitve v prvem postopku, da je obstoječi objekt neskladna gradnja. Tožnica s temi navedbami ne zatrjuje novih dejstev, katerih v prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti in ki bi kazala na skladnost obstoječega objekta z izdanim gradbenim dovoljenjem iz leta 1989, ampak z njimi dejansko zahteva drugačno presojo vprašanja o neskladno zgrajenem objektu, zaradi česar je bila izdana zavrnila odločba v prvem postopku. Enako velja za njene navedbe v predlogu za obnovo glede vetrolova, saj iz teh ne izhaja nobeno dejstvo ali nov dokaz, da je bil vetrolov postavljen zakonito in tega brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že v prvem postopku.
ZUP člen 210, 214. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 31.
kmetijstvo - sofinanciranje gospodarske vrednosti gozdov - odločba o pravici - obrazložitev odločbe
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj iz njene obrazložitve ni mogoče razbrati, kako je upravni organ določil višino odobrenih sredstev oz. kako je pri izračunu upošteval na terenu ugotovljene nepravilnosti.
Če kandidira na javnem razpisu več veterinarskih organizacij za isto območje, se pri izbiri upoštevajo prednostna merila.
Že v besedilu javnega razpisa je navedeno, da je vložena prijava z izjavami zavezujoča in se bo upoštevala pri sklepanju koncesijske pogodbe. To pomeni, da če prijavitelj ne bo posloval tako, kot se je zavezal v prijavi, ima tožena stranka pravico, da z njim koncesijske pogodbe ne sklene, oziroma je mogoče koncesijo tudi odvzeti.
ZSS člen 25, 45. ZS člen 28, 28/1, 60, 60/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
sodniška plača - uvrstitev v plačni razred - odločba o uvrstitvi - pritožba zoper odločbo o uvrstitvi - smiselna uporaba določb ZUP - upravni spor - zavženje tožbe
O uvrstitvi v plačni razred sodnika je potrebno odločiti z odločbo. Tudi za zadeve sodne uprave velja, da če se odloči o pravici, obveznosti, ali pravni koristi „osebe“, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
Sodnik ni javni uslužbenec. Zaradi posebnega položaja sodstva in zlasti posebne vloge Sodnega sveta kot ustavne institucije sui generis, ZSS v 25. členu kot specialni predpis določa, da se sodnik zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred lahko pritoži in o pritožbi odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Tudi ZS določa, da je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred. V konkretnem primeru je tožba na Upravno sodišče vložena prezgodaj, saj tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zaradi česar je sodišče v prvi točki izreka tožbo zavrglo. Glede na pravni pouk izpodbijanega sklepa je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da ima tožnik v osmih dneh od prejema tega sklepa pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijano odločbo na Sodni Svet, kot je to sicer določeno v 25. členu ZSS.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja na podlagi poravnave - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Ker se je tožnik v obravnavanem primeru v sodni poravnavi zavezal, da bo sam nosil svoje stroške postopka, se je odpovedal zahtevku za povrnitev stroškov postopka in s tem preprečil nastop subrogacije v korist države. Zato je postal glavni zavezanec napram državi za izpolnitev obveznosti vračila stroškov izplačanih za brezplačno pravno pomoč do celotne višine izplačanih stroškov.
Pred sklenitvijo poravnave je tožnik sicer tudi ˝imel˝ premoženje, le da pod pravnim statusom skupnega premoženja (zunaj)zakonskih parterjev. Tožnik je na podlagi sodne poravnave »pridobil« premoženje v izključno last z možnostjo prostega razpolaganja, česar pred poravnavo ni mogel. Zato je treba upoštevati, da je s poravnavo »pridobil« premoženje v smislu 48. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - poravnava - plačilo preživnine
Tožnica je na račun verzijskega zahtevka za obdobje od 1. 11. 2007 do 30. 4. 2008 pridobila znesek 500,00 EUR. Iz prve strani zapisnika o poravnavi izhaja, da je sodna zadeva tekla zaradi »plačila preostale preživnine«. Določila 48. člena ZBPP o vračilu stroškov postopka pa ni mogoče uporabiti, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči „dobil preživnino“, zato je sodišče izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
Tožniku je bilo dne 2. 7. 2009 puščeno obvestilo, da je prejel pošiljko in ker se osebna vročitev po 87. člena ZUP ni dala opraviti, jo lahko osebno prevzame na pošti. Bil je poučen o tem, da jo lahko prevzame v roku 15 dni in da začne rok teči od dne 3. 7. 2009 dalje, na kar bo pošiljka puščena v predalčniku. V upravnem spisu se nahaja tudi opozorilo, da če ne bo prevzel pisma v roku 15 dni, se po 4. odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Rok se je iztekel 17. 7. 2009 in ta datum se šteje kot datum vročitve.
Pritožba zoper prvostopenjski akt je bila vložena prepozno, zato je potrebno tožbo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje prvostopenjskega akta zavreči iz razloga po 7. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - umik prošnje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - oprostitev plačila sodnih taks
V konkretnem primeru tožnik ni podal svoje izrecne izjave v ustni ali pisni obliki, da prošnjo za priznanje mednarodne zaščite umika, niti ni samovoljno zapustil azilnega doma oziroma njegove izpostave, kar v odgovoru na tožbo potrjuje tudi tožena stranka.
Tožnik je v obravnavani zadevi oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - sklep o združitvi postopkov - zavrženje tožbe
Sklep o združitvi postopka ni akt, ki ga je možno izpodbijati v upravnem sporu, saj z njim postopek ni bil končan, ampak sta bila le dva pritožbena postopka združena v isto obravnavo, organ pa o zadevi še ni odločil.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi razlogi tožene stranke za njeno odločitev niso obrazloženi. Zgolj povzemanje stališča veleposlaništva, navedb tožnika in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ne zadostujejo kriterijem obrazložitve iz 214. člena ZUP. Tožena stranka je svojo obrazložitev utemeljila zgolj z enim stavkom in sicer „Ker je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes RS za sprejem v državljanstvo, je bilo odločeno kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe“. Takšna obrazložitev za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe ne zadostuje.
predlog za obnovo postopka - molk organa - tožba zaradi molka - odločitev sodišča
Ker tožena stranka o predlogu za obnovo postopka ni odločila v zakonskem roku in tudi ne na poseben poziv tožnice, je tožba zaradi molka upravičena. V konkretnem primeru tožnica ni predlagala, naj sodišče samo odloči o zadevi, niti niso za to izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče je zato odločilo, da mora o predlogu tožnice za obnovo postopka odločiti tožena stranka v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe.
Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh (v tem primeru vseh rezidentov po 5. členu ZDoh-2), temveč kot enako obravnavanje enakih stanj in različno obravnavanje različnih stanj. V primerih, ko ima Slovenija z državo vira dohodka sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in z njo dogovorjeno metodo odbitka, je treba upoštevati določbe konkretne pogodbe. Slovenija ima taki pogodbi sklenjeni z Nemčijo in z Avstrijo. Pri obdavčevanju dohodkov, ki jih rezidenti Slovenije prejemajo v Nemčiji in dohodkov, ki jih prejemajo v Avstriji, gre torej za dve različni pravni situaciji, kar je podlaga za različno obravnavanje. Zato tožnik, ki je dohodek prejemal pri delodajalcu v Nemčiji, ne more uspešno ugovarjati, da bi moral biti obravnavan enako kot zavezanec, ki je dohodek prejel iz zaposlitve v Avstriji.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik bi sodišču moral predložiti pritožbo zaradi molka organa prve stopnje in zahtevo organu druge stopnje za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o vložitvi, da bi sodišče moglo preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka organa po 28. členu ZUS-1. Na njem je namreč dokazno breme o tem, da je bil organ druge stopnje ob vložitvi tožbe v molku.
dohodnina - povprečenje - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Sodišče je ocenilo, da obstajajo razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti določb 1. odstavka 120. člena ZDoh-2, ki uporabo povprečne stopnje davka pri obdavčenju dohodka iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let omogoča le, če je izplačan na podlagi sodne odločbe. Postopek je zato na podlagi 156. člena Ustave prekinilo.
DDV - vračilo preveč plačanega DDV - vračilo preveč plačanih zamudnih obresti - uporaba materialnega predpisa
Prvostopenjski organ pri odločanju uporabil pravilni predpis, saj je po mnenju sodišča v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja. V obravnavanem primeru je kot materialna in procesna pravila glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev treba uporabiti določbe ZDavP-2, ki se je uporabljal v času odločanja o vračilu, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67. ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/3.
DDV - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV - leasing vozil - odvzem identifikacijske številke
Izdajatelj računa ni bil davčni zavezanec, kar posledično pomeni, da pridobitelj računa na tej podlagi nima podlage v ZDDV-1 za odbitek vstopnega DDV. Uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV po 67. členu ZDDV-1 je možno le ob izpolnjevanju navedenih pogojev in ni vezano na trenutek objave odvzema ID številke za DDV davčnemu zavezancu na spletni strani DURS. Dokazno breme trditev, s katerim uveljavlja zmanjšanje davčne obveznosti, pa je na strani zavezanca za davek.
blagovna znamka - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - registracija blagovne znamke - razlikovalni učinek znaka - označevanje vrste - označevanje geografskega izvora
Jožefov vrelec je ime mineralnega vrelca v Sicheldorfu v Avstriji. Ime mineralnega vrelca, ki predstavlja naravni vir, za katerega črpanje mora država podeliti koncesijo, predstavlja le označbo izvora proizvoda. Tak podatek nudi le informacijo o lastnosti oziroma geografskem izvoru proizvoda oziroma storitve. Potrošnik v takem primeru ne more ločiti, kdaj je beseda uporabljena kot nek „splošen podatek“ in kdaj kot „znamka“.