URS člen 42, 42/2. ZDLov-1 člen 65, 65/4, 65/5. ZDru člen 5, 5/1.
inšpekcijski ukrep - ukrep lovskega inšpektorja - društva - članstvo v društvu - sprejem v članstvo lovske družine - pravica do svobode združevanja
Dejstvo, da je bil posameznik pred več kot desetimi leti zaradi izreka disciplinskega ukrepa izključen iz lovske družine, ne pomeni, da zato po preteku določene dobe ne bi mogel znova zaprositi za sprejem v članstvo lovske družine.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 10, 10-4, 25, 25/2. Javni razpis za ukrep Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu točka 3.III.
kmetijstvo - javni razpis - finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu - dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za pridobitev sredstev - nastanek nezmožnosti za delo - pravočasnost vloge
Ker je bila odločba o začasni nezmožnosti za delo, ki je bila priložena vlogi, izdana manj kot eno leto pred dnem vložitve vloge tožnika za pridobitev plačila, je izpolnjen pogoj, da je škodni dogodek moral nastati največ dvanajst mesecev pred oddajo vloge.
ZUP člen 260, 260/1, 261, 261/2, 267, 267/1, 267/2.
gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - obnova upravnega postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnica z navedbami v predlogu za obnovo postopka, ki se nanašajo na odmike od mej in s tem lokacijo obstoječega objekta, dejansko izpodbija resničnost trditev iz projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo, torej dokumentacije, ki jo je sama predložila, in na tej podlagi zatrjuje nepravilnost ugotovitve v prvem postopku, da je obstoječi objekt neskladna gradnja. Tožnica s temi navedbami ne zatrjuje novih dejstev, katerih v prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti in ki bi kazala na skladnost obstoječega objekta z izdanim gradbenim dovoljenjem iz leta 1989, ampak z njimi dejansko zahteva drugačno presojo vprašanja o neskladno zgrajenem objektu, zaradi česar je bila izdana zavrnila odločba v prvem postopku. Enako velja za njene navedbe v predlogu za obnovo glede vetrolova, saj iz teh ne izhaja nobeno dejstvo ali nov dokaz, da je bil vetrolov postavljen zakonito in tega brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že v prvem postopku.
URS člen 25. ZGO-1 člen 48, 48/1, 56, 56/1, 56/2, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3, 66/1-4, 66/1-6, 66/1-7, 66/2, 66/3, 66/3-1. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 248, 248/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - določitev funkcionalnega zemljišča - skladnost projekta s prostorskim aktom - soglasje - načelo zaslišanja stranke
Zgolj okoliščina, da je v zemljiški knjigi zaznamovan postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ne more izkazati, da prizadeta stranka nima pravice graditi. Zemljiškoknjižne plombe, na katere se tožniki sklicujejo, tudi še ne dokazujejo zatrjevane solastninske pravice tožnikov. Tožniki bi bili s takim ugovorom lahko uspešni kvečjemu, če bi v postopku predložili pravnomočno sodno ali upravno odločbo, iz katere bi izhajalo, da so solastniki zemljišča, ki je predvideno za gradnjo ali notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi zatrjevane solastninske pravice.
Organ se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v okviru ugotavljanja pogojev za njegovo izdajo ni dolžan spuščati v vsebino pridobljenih soglasij, saj so ta predmet odločanja in preizkusa s pravnimi sredstvi v drugih upravnih postopkih, razen v primeru, ko ZGO-1 izrecno zahteva, da organ preveri, ali ima soglasje določeno vsebino (npr. soglasje o priključitvi iz 1. točke tretjega odstavka 66. člena ZGO-1).
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo za obdobje 2007 – 2013 v letih 2007 – 2013 člen 23. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 50, 50/3.
kmetijstvo - neposredna plačila - kmetijska okoljevarstvena podpora - pogoji za dodelitev podpore - ugotovljene nepravilnosti na kraju samem - neskladje med prijavljenimi in ugotovljenimi površinami
Ker je bilo ugotovljeno, da prijavljena površina presega ugotovljeno površino za več ko 30 %, je pravilna odločitev upravnega organa o zavrnitvi vseh zahtevkov za kmetijsko okoljevarstveno podporo.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - sklep o združitvi postopkov - zavrženje tožbe
Sklep o združitvi postopka ni akt, ki ga je možno izpodbijati v upravnem sporu, saj z njim postopek ni bil končan, ampak sta bila le dva pritožbena postopka združena v isto obravnavo, organ pa o zadevi še ni odločil.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - poravnava - plačilo preživnine
Tožnica je na račun verzijskega zahtevka za obdobje od 1. 11. 2007 do 30. 4. 2008 pridobila znesek 500,00 EUR. Iz prve strani zapisnika o poravnavi izhaja, da je sodna zadeva tekla zaradi »plačila preostale preživnine«. Določila 48. člena ZBPP o vračilu stroškov postopka pa ni mogoče uporabiti, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči „dobil preživnino“, zato je sodišče izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
ZSS člen 25, 45. ZS člen 28, 28/1, 60, 60/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
sodniška plača - uvrstitev v plačni razred - odločba o uvrstitvi - pritožba zoper odločbo o uvrstitvi - smiselna uporaba določb ZUP - upravni spor - zavženje tožbe
O uvrstitvi v plačni razred sodnika je potrebno odločiti z odločbo. Tudi za zadeve sodne uprave velja, da če se odloči o pravici, obveznosti, ali pravni koristi „osebe“, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
Sodnik ni javni uslužbenec. Zaradi posebnega položaja sodstva in zlasti posebne vloge Sodnega sveta kot ustavne institucije sui generis, ZSS v 25. členu kot specialni predpis določa, da se sodnik zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred lahko pritoži in o pritožbi odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Tudi ZS določa, da je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred. V konkretnem primeru je tožba na Upravno sodišče vložena prezgodaj, saj tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zaradi česar je sodišče v prvi točki izreka tožbo zavrglo. Glede na pravni pouk izpodbijanega sklepa je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da ima tožnik v osmih dneh od prejema tega sklepa pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijano odločbo na Sodni Svet, kot je to sicer določeno v 25. členu ZSS.
Tožniku je bilo dne 2. 7. 2009 puščeno obvestilo, da je prejel pošiljko in ker se osebna vročitev po 87. člena ZUP ni dala opraviti, jo lahko osebno prevzame na pošti. Bil je poučen o tem, da jo lahko prevzame v roku 15 dni in da začne rok teči od dne 3. 7. 2009 dalje, na kar bo pošiljka puščena v predalčniku. V upravnem spisu se nahaja tudi opozorilo, da če ne bo prevzel pisma v roku 15 dni, se po 4. odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Rok se je iztekel 17. 7. 2009 in ta datum se šteje kot datum vročitve.
Pritožba zoper prvostopenjski akt je bila vložena prepozno, zato je potrebno tožbo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje prvostopenjskega akta zavreči iz razloga po 7. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - umik prošnje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - oprostitev plačila sodnih taks
V konkretnem primeru tožnik ni podal svoje izrecne izjave v ustni ali pisni obliki, da prošnjo za priznanje mednarodne zaščite umika, niti ni samovoljno zapustil azilnega doma oziroma njegove izpostave, kar v odgovoru na tožbo potrjuje tudi tožena stranka.
Tožnik je v obravnavani zadevi oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi razlogi tožene stranke za njeno odločitev niso obrazloženi. Zgolj povzemanje stališča veleposlaništva, navedb tožnika in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ne zadostujejo kriterijem obrazložitve iz 214. člena ZUP. Tožena stranka je svojo obrazložitev utemeljila zgolj z enim stavkom in sicer „Ker je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes RS za sprejem v državljanstvo, je bilo odločeno kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe“. Takšna obrazložitev za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe ne zadostuje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja na podlagi poravnave - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Ker se je tožnik v obravnavanem primeru v sodni poravnavi zavezal, da bo sam nosil svoje stroške postopka, se je odpovedal zahtevku za povrnitev stroškov postopka in s tem preprečil nastop subrogacije v korist države. Zato je postal glavni zavezanec napram državi za izpolnitev obveznosti vračila stroškov izplačanih za brezplačno pravno pomoč do celotne višine izplačanih stroškov.
Pred sklenitvijo poravnave je tožnik sicer tudi ˝imel˝ premoženje, le da pod pravnim statusom skupnega premoženja (zunaj)zakonskih parterjev. Tožnik je na podlagi sodne poravnave »pridobil« premoženje v izključno last z možnostjo prostega razpolaganja, česar pred poravnavo ni mogel. Zato je treba upoštevati, da je s poravnavo »pridobil« premoženje v smislu 48. člena ZBPP.
Če kandidira na javnem razpisu več veterinarskih organizacij za isto območje, se pri izbiri upoštevajo prednostna merila.
Že v besedilu javnega razpisa je navedeno, da je vložena prijava z izjavami zavezujoča in se bo upoštevala pri sklepanju koncesijske pogodbe. To pomeni, da če prijavitelj ne bo posloval tako, kot se je zavezal v prijavi, ima tožena stranka pravico, da z njim koncesijske pogodbe ne sklene, oziroma je mogoče koncesijo tudi odvzeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - pogoji za zavrženje vloge
Tožnica je podala prošnjo, ki vsebuje vse sestavine po 32. členu ZBPP, med drugim tudi podatke o zadevi in navedbo željene oblike pravne pomoči, kakor tudi podatke o dohodkih, o premoženjskem stanju in druge podatke, ki jih prošnja mora vsebovati. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obravnavanem primeru ni nepopolna v smislu nepopolne vloge po 67. členu ZUP, zato niso bili podani pogoji za zavrženje prošnje na tej pravni podlagi. Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral njeno prošnjo meritorno obravnavati in ugotavljati ali so podani objektivni, vsebinski in finančni pogoji ter oceniti okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero tožnica vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči.
V obravnavanem primeru zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niti po 2. niti po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, saj tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi uveljavlja in utemeljuje nastanek in višino težko popravljive škode, ki bi se z izvršitvijo akta prizadejala tožniku, oz. verjetno izkaže za potrebno začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje iz razlogov po 2. odstavku 32. člena ZUS-1.
pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Ker je prehod lastninske pravice na premoženju preživljanca iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju odložen do smrti preživljanca, se to premoženje upošteva pri ugotavljanju finančne zmožnosti preživljanca kot prosilca za brezplačno pravno pomoč.
Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh (v tem primeru vseh rezidentov po 5. členu ZDoh-2), temveč kot enako obravnavanje enakih stanj in različno obravnavanje različnih stanj. V primerih, ko ima Slovenija z državo vira dohodka sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in z njo dogovorjeno metodo odbitka, je treba upoštevati določbe konkretne pogodbe. Slovenija ima taki pogodbi sklenjeni z Nemčijo in z Avstrijo. Pri obdavčevanju dohodkov, ki jih rezidenti Slovenije prejemajo v Nemčiji in dohodkov, ki jih prejemajo v Avstriji, gre torej za dve različni pravni situaciji, kar je podlaga za različno obravnavanje. Zato tožnik, ki je dohodek prejemal pri delodajalcu v Nemčiji, ne more uspešno ugovarjati, da bi moral biti obravnavan enako kot zavezanec, ki je dohodek prejel iz zaposlitve v Avstriji.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 12, 33, 33/7. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. 4. 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 50, 50/3, 53.
Ključna okoliščina, da bi bil tožnik na predtisku obveščen z neskladnostmi glede dejanske rabe GERK, iz upravnih spisov ne izhaja. Toženka je sodišču posredovala izpis predtiska za leto 2009 za tožnikovo kmetijsko gospodarstvo, z zaznambo, da je bil tožniku poslan, vendar s tem okoliščina iz sedmega odstavka 33. člena Uredbe ni izkazana.
Podana je bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti. Zaključki tožene stranke so v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem v postopku. Po eni strani namreč ugotavlja, da tožnica ni znala pojasniti, kako bi utemeljila svoje pripombe o nepravilnosti in nezakonitosti cenitve nepremičnine v izvršilni zadevi, po drugi strani pa podaja mnenje, da gre za tako enostavno zadevo, da tožnica pravne pomoči dejansko ne rabi.
SZ-1 člen 173, 175. SZ člen 155. ZNNZ člen 10, 17.
najemniki denacionaliziranih stanovanj - nepovratna in kreditna sredstva - nacionalizacija stanovanja - izvzetje iz nacionalizacije - stanovanjska pravica
Z izpodbijano odločbo je upravni organ tožnici upravičenja iz 173. člena SZ-1 odrekel z razlogom, ker stanovanje, v zvezi s katerim je ta upravičenja uveljavljala, ni bilo podržavljeno in na njem tožeči stranki ni bila podeljena stanovanjska pravica. Upravni organ je nadalje ugotavljal okoliščini, ki sta relevantni dejstvi po 175. členu SZ-1 (podržavljenje stanovanja in imetništvo stanovanjske pravice), čeprav se na to določbo ni izrecno skliceval.