• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 12
  • 221.
    sodba I U 850/2009
    1.3.2011
    UL0004506
    ZDDV-1 člen 40, 40/1. ZDDV člen 62.
    DDV - odmera DDV - izdelava in distribucija reklamnih letakov - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni računi - navidezni pravni posel
    V obravnavanem primeru gre za nepriznavanja odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdali neplačujoči gospodarski subjekti oz. missing traderji, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ (in tožena stranka) zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je skladno s prakso Sodišča Evropske unije.
  • 222.
    sodba I U 1455/2009
    1.3.2011
    UL0004203
    ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 95.
    vračilo davka - vračilo zamudnih obresti - za odločanje relevantni predpis
    Po stališču, ki ga je v zvezi z vračilom zamudnih obresti zavzelo revizijsko sodišče, se o vračilu davka ne odloča v okviru postopka odmere davka in zamudnih obresti, temveč v samostojnem davčnem upravnem postopku. Navedeno pomeni, da se postopek vodi in v njem odloča skladno z določbami zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu.
  • 223.
    sodba III U 371/2009
    1.3.2011
    UN0020598
    ZDavP-2 člen 89, 90, 97, 97/1, 97/3. ZDoh člen 6.
    dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - davek od dobička - davčna osnova
    Postopek odmere dohodnine je samostojen postopek (ločen od postopka odmere davka od dobička pravnih oseb oziroma postopka inšpiciranja tovrstne davčne obveznosti, kar pomeni, da (tudi) ne gre za predhodno vprašanje), zaradi česar v drugem postopku ugotovljena davčna osnova, ki bi lahko vplivala na davčno osnovo v postopku odmere dohodnine, brez odprave prvotne odločbe o odmeri dohodnine in ponovne odločitve, s katero bi bila pa ugotovljena drugačna davčna osnova za odmero dohodnine kot z odločbo z dne 30. 4. 2004, na višino tožnikove obveznosti iz naslova dohodnine ne more vplivati.
  • 224.
    sodba I U 1552/2010
    1.3.2011
    UL0004517
    ZDDV člen 40, 40/1. ZDDV-1 člen 62.
    DDV - odmera DDV - dodatna odmera DDV - navidezni pravni posel - fiktivni računi - neplačujoči gospodarski subjekt - subjektivni element
    V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da omenjeni subjekti storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravili in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
  • 225.
    sodba I U 1511/2010
    1.3.2011
    UL0004618
    ZUP(1986) člen 125, 125/2.
    denacionalizacija - zahteva za izdajo začasne odredbe - ponovna zahteva - isto pravno in dejansko stanje
    O predlogu z vsebino, ki izhaja iz predloga, še ni bilo odločeno, kljub istemu premoženju in zavezancu, saj je tožeča stranka ni utemeljevala na istem dejanskem stanju. Za odločitev, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, bi bila potrebna identičnost dejanskega stanja in pravne podlage.
  • 226.
    sodba I U 1504/2010
    1.3.2011
    UL0004402
    ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b.
    blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - podobnost blaga
    Pogojev enakosti oziroma podobnosti znakov in enakosti oziroma podobnosti blaga in storitev ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Pogoja sta soodvisna in se lahko nizka stopnja podobnosti med znakoma nadomesti z visoko stopnjo podobnosti med blagom ali storitvami in obratno. Šele primerjava obeh podobnosti bi bila v konkretnem primeru lahko podlaga za ugotavljanje verjetnosti ustvarjanja zmede kot tretjega elementa, ki mora po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 biti izpolnjen za (ne)registracijo znamke.
  • 227.
    sodba III U 483/2009
    1.3.2011
    UN0020600
    CZS člen 67, 78, 78/3, 201, 201/2, 214, 214/1.
    carina - carinski dolg - carinska deklaracija - napačna standardna uvozna vrednost
    Po določbah CZS je treba, če ni izrecno določeno drugače, za uporabo vseh določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago deklarirano, upoštevati datum sprejema deklaracije s strani carinskih organov.

    Napačna standardna uvozna vrednost je netočen podatek in kot tak podlaga za ukrepanje carinskega organa v skladu z določbo 3. odstavka 78. člena CZS.
  • 228.
    sklep I U 347/2011
    1.3.2011
    UL0004175
    ZUS-1 člen 32, 32/3.
    obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - upravni spor - začasne odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
    Iz izpodbijane odločbe ne izhaja dovolj določno, da bi bila škoda na otrokovem zdravju zaradi cepljenja izključena, oziroma da bi bilo tveganje, da bo utrpel zdravstveno okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. In ker je po mnenju sodišča vsakršna škoda na zdravju tudi že težko popravljiva, je zaključiti, da v konkretnem primeru nevarnost takšne škode zaradi cepljenja obstoji ter da je zato zakonski pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode izpolnjen.
  • 229.
    sodba I U 1663/2010
    1.3.2011
    UL0004182
    ZDoh-2 člen 15, 39, 39/1, 39/1-7. ZPIZ-1 člen 224.
    dohodnina - predmet obdavčitve - dokup zavarovalne dobe za čas študija - plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe - drug prejemek iz delovnega razmerja - darilo - boniteta - odpravnina
    Bivši delodajalec tožnice je zanjo plačal prispevke za vštetje časa zaključenega rednega študija v zavarovalno dobo in to pravilno obravnaval kot tožničin drug prejemek iz delovnega razmerja ter temu ustrezno obračunal in plačal davke in prispevke. Tožnica zneska fizično res ni prejela, ker je bil direktno nakazan ZPIZ-u, je pa bil plačan namesto nje in torej podarjen. Darilo je kot boniteta opredeljeno v 7. točki 1. odstavka 39. člena ZDoh-2, ta pa je, v smislu 15. člena ZDoh-2, prav tako predmet obdavčitve z dohodnino. Prostovoljnega dokupa zavarovalne dobe ni mogoče enačiti z odpravnino ali njej podobnim institutom, saj kaj takega iz nobene zakonske določbe ne izhaja.
  • <<
  • <
  • 12
  • od 12