denacionalizacija - zahteva za izdajo začasne odredbe - ponovna zahteva - isto pravno in dejansko stanje
O predlogu z vsebino, ki izhaja iz predloga, še ni bilo odločeno, kljub istemu premoženju in zavezancu, saj je tožeča stranka ni utemeljevala na istem dejanskem stanju. Za odločitev, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, bi bila potrebna identičnost dejanskega stanja in pravne podlage.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - pokojnina - povprečenje
V konkretnem primeru je bila podlaga za izplačilo dohodka upravna odločba ZPIZ in ne sodna odločba, kot se to zahteva po 120. členu ZDoh-2. Vendar pa je iz odločbe razvidno, da temelji na spremembi zakona (ZPIZVZ-A), ta pa na odločbi Ustavnega sodišča, ki je prav za primere, kakršen je tožnikov, odločilo, da je zakonska ureditev, ki ne ureja pravice do pokojnine za nazaj, v neskladju z Ustavo. Čim je tako, so po presoji sodišča izpolnjeni predpisani pogoji za povprečenje, tako v formalnem kot v vsebinskem pogledu. V formalnem zato, ker je, čeprav posredno, podlaga za odločitev sodna odločba. Vsebinsko pa zato, ker se tožniku na podlagi spremembe zakona pokojnina ne le izplača, temveč tudi prizna za nazaj, kar pomeni, da se na pretekla obdobja nanaša tako izplačani znesek kot tudi pravica do njegove pridobitve.
obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - upravni spor - začasne odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja dovolj določno, da bi bila škoda na otrokovem zdravju zaradi cepljenja izključena, oziroma da bi bilo tveganje, da bo utrpel zdravstveno okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. In ker je po mnenju sodišča vsakršna škoda na zdravju tudi že težko popravljiva, je zaključiti, da v konkretnem primeru nevarnost takšne škode zaradi cepljenja obstoji ter da je zato zakonski pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode izpolnjen.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - dokazno breme
S cenitvijo se davčna osnova ugotavlja v verjetni višini, torej z nižjo stopnjo zanesljivosti od tiste, ki jo narekuje načelo materialne resnice. Tako določena osnova se zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Breme dokazovanja nižje davčne osnove od verjetno ocenjene je torej na strani zavezanca za davek.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - nepopolna vloga
Za presojo pravočasnosti zahteve ni pomembno, kdaj je bila v spis vložena odločba o podržavljenju, temveč kdaj je bila vložena sama zahteva za denacionalizacijo. Če pa k sami zahtevi za denacionalizacijo ne bi bile vložene ustrezne listine, kot jih zahteva ZDen, pa bi bil organ dolžan ravnati v skladu z določbami ZUP/86, ki ureja postopanje organa z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. Tožeča stranka nima prav, da bi moral upravni organ v primeru, ko bi pravočasno prejel zahtevo za denacionalizacijo, kateri bi bila priložena nacionalizacijska odločba, ki bi vsebovala tudi premoženje, ki ni predmet zahteve za denacionalizacijo, stranko pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne bi šlo za nepopolno vlogo. Predmet zahtevka je namreč povsem v dispoziciji strank in če stranke ne zahtevajo vsega, kar bi lahko, ne gre za nepopolno vlogo, saj lahko stranke s svojimi zahtevki prosto razpolagajo.
sprememba vrste rabe zemljišča - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - upravičena oseba
Ni mogoče kot predlog za obnovo postopka obravnavati vsako vlogo stranke. Taka vloga mora imeti določeno vsebino, ki bo pristojnemu upravnemu organu omogočala ugotovitev, ali obstojijo temeljni pogoji za obnovo, torej omogočala preizkus ali predlog izpolnjuje formalne pogoje za meritorno odločanje, tako kot to določa prvi odstavek 256. člena ZUP/86. Predlog za obnovo postopka mora biti skladno s citirano določbo pravočasen, podati ga mora upravičena oseba, okoliščina na katero se opira predlog pa mora biti verjetno izkazana.
A.A. je umaknila predlog za obnovo postopka v delu, ki se nanaša na parcelacijo zemljišča, ter vztrajala pri obnovi postopka v delu, ki se nanaša na določitev vrste rabe zemljišča. Določba 26. člena ZZKat (načelno) sodelovanja drugih strank v postopku ugotavljanja spremembe rabe ne predvideva, toliko bolj zato, ker je bila v tem postopku sprememba vrste rabe (iz gozda v dvorišče in poslovno stavbo), vezana na sam postopek parcelacije. Zato A.A. v tem primeru ni bilo mogoče šteti kot upravičeno osebo v smislu 256. člena ZUP/86, ob upoštevanju določbe 49. člena ZUP/86.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - podobnost blaga
Pogojev enakosti oziroma podobnosti znakov in enakosti oziroma podobnosti blaga in storitev ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Pogoja sta soodvisna in se lahko nizka stopnja podobnosti med znakoma nadomesti z visoko stopnjo podobnosti med blagom ali storitvami in obratno. Šele primerjava obeh podobnosti bi bila v konkretnem primeru lahko podlaga za ugotavljanje verjetnosti ustvarjanja zmede kot tretjega elementa, ki mora po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 biti izpolnjen za (ne)registracijo znamke.
carina - carinski dolg - carinska deklaracija - napačna standardna uvozna vrednost
Po določbah CZS je treba, če ni izrecno določeno drugače, za uporabo vseh določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago deklarirano, upoštevati datum sprejema deklaracije s strani carinskih organov.
Napačna standardna uvozna vrednost je netočen podatek in kot tak podlaga za ukrepanje carinskega organa v skladu z določbo 3. odstavka 78. člena CZS.
Postopek odmere dohodnine je samostojen postopek (ločen od postopka odmere davka od dobička pravnih oseb oziroma postopka inšpiciranja tovrstne davčne obveznosti, kar pomeni, da (tudi) ne gre za predhodno vprašanje), zaradi česar v drugem postopku ugotovljena davčna osnova, ki bi lahko vplivala na davčno osnovo v postopku odmere dohodnine, brez odprave prvotne odločbe o odmeri dohodnine in ponovne odločitve, s katero bi bila pa ugotovljena drugačna davčna osnova za odmero dohodnine kot z odločbo z dne 30. 4. 2004, na višino tožnikove obveznosti iz naslova dohodnine ne more vplivati.