ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1,, 13, 13/1, 13/2. ZSV člen 22, 30.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski cenzus - ugotavljanje vrednosti premoženja - kmetijska zemljišča
Glede kmetijskega zemljišča se pri odločanju o tem, ali je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči, ne upošteva vrednost kmetijskega zemljišča, pač pa dohodek iz kmetijske dejavnosti, torej katastrski dohodek.
inšpekcijski ukrep - varstvo kulturne dediščine - poseg v kulturni spomenik - pridobitev kulturnovarstvenega soglasja - ustavitev izvajanja del
Ker tožnica pred posegom iz 28. člena ZVKD-1 na kulturnem spomeniku ni pridobila kulturnovarstvenega soglasja, ji je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve izvajanja vseh del po prvem odstavku 155. člena ZVKD-1.
ZLPLS člen 14, 14a. ZInvO člen 27, 27/1, 27/2. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZUP člen 2, 2/2, 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje invalidskih organizacij - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka ima pravno zavarovani interes oziroma pravico v zakonu, da konkurira za sredstva za svoje delovanje in programe preko FIHO. V postopkih odločanja o razdelitvi sredstev FIHO je relevantno tudi splošno pravno načelo varstva enakosti pred zakonom oziroma prepoved diskriminacije.
Ker ZLPLS in tudi ZInvO ne določata, da je zoper odločitev drugostopenjskega organa dopusten upravni spor, iz upravno-sodne prakse izhaja, da je Upravno sodišče upoštevalo, da so tovrstni akti, izdani v postopkih razporejanja sredstev invalidskim organizacijam upravni akti v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
V konkretnem primeru iz obrazložitve ni razvidno, kakšne ocene so dobili posamezni programi. V obrazložitvi pod točko I. pri posameznem elementu presoje ni navedeno nobeno merilo ali pogoj iz materialnega prava, ki so urejeni v Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, čeprav mora tožena stranka že po določbi 1. odstavka 14. člena ZLPLS uporabljati sredstva v skladu z merili in pogoji iz navedenega Pravilnika. Določilo 3. odstavka 21. člena Pravilnika sicer izrecno ne navaja, da mora obrazložitev obsegati „navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba“, kot to določa na primer 4. točka 214. člena ZUP, vendar pa to izhaja že iz same narave kakršnega koli pravnega odločanja. Tožena stranka mora namreč v aktu ugotoviti dejstva in navesti razloge, ki so pravno relevantni, zato če v obrazložitvi ni nobene pravne podlage za merila, ki jih je organ uporabil, obrazložitve ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - dolžnost obveščanja organa - dejstva in okoliščine, ki vplivajo na pravico do brezplačne pravne pomoči - preživninska obveznost upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnica prenehala izpolnjevati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pred tem, ko je bila določena njena obveznost plačevanja preživnine, preživninske obveznosti pri odločitvi o vračilu prejete brezplačne pravne pomoči ni bilo mogoče upoštevati.
prisilna odstranitev tujca - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - pogoj za nadomestitev obvezne nastanitve tujca v centru z milejšimi ukrepi
Upravni organ je glede na ugotovljena dejstva, da tožnik po pravnomočno končanem postopku mednarodne zaščite ni prostovoljno zapustil RS, odredil nastanitev v Centru za tujce. V kolikor tožnik meni, da zaradi slabega psihičnega stanja izpolnjuje pogoje za milejši ukrep, določen v 59. členu ZTuj-1, lahko iz tega razloga vloži prošnjo, da se njegova nastanitev v Centru za tujce odpravi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - zastaranje terjatve - tožbene navedbe
Tožnik v tožbi ni navedel, v čem tožena stranka nima prav – zlasti glede časa, ki ga je tožnik sam navedel, in v katerem naj bi bil žrtev nasilja in tudi ni navedel nobene konkretne okoliščine v zvezi z ravnanjem njegove mame glede nerazkritja identitete tožnikovega biološkega očeta. Tožnik se tudi pavšalno sklicuje na priloženo dokumentacijo, sodišče pa v podatkih v spisu ni našlo pravno relevantnih dejstev, ki jih tožena stranka ne bi upoštevala v dokazni oceni, ali ki bi jih tožena stranka zmotno upoštevala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - tožba na delitev solastnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali lahko tožnica s stanovanjem dejansko razpolaga, kar pa tožena stranka ni ugotovila v zadostni meri. Tožnica ni bila zaslišala oziroma tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi, čeprav je v prošnji opisala svoje življenjske, družinske in finančne razmere. Tožnica je tako imela šele v tožbi možnost predložiti dokaze, da pred Okrajnim sodiščem teče postopek razdelitve stanovanja – delitev solastnine. To pa je okoliščina, ki je za odločitev pomembna. Tožba na delitev solastnine namreč preprečuje prosto razpolaganje tožnice z nepremičnino, saj njen delež še ni določen.
inšpekcijski postopek - ukrep prometnega inšpektorja - podlaga za izdajo upravnega akta - obrazložitev odločbe - obrazložitev odločbe
V tem upravnem sporu je odločilno, da niti iz prvostopenjskega akta niti iz drugostopenjskega akta ni razvidno, na kateri podlagi je upravni organ upošteval, da je tožnica podala vlogo za odlog izvršbe. To dejstvo bi moralo biti nedvoumno ugotovljeno v upravnem aktu, kajti upravni organ lahko izda upravni akt samo na predlog oziroma zahtevek stranke, ali pa po uradni dolžnosti. Tožnica sicer v tožbi pravi, da je odlog predlagala, vendar pri drugem organu, in ker iz izpodbijanega akta in podatkov v spisu ni razvidno, katera obveznost je bila naložena tožnici s sklepom z dne 3. 6. 2009, ki je naveden v izreku izpodbijanega sklepa, ima navedeni akt takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti drugače, kot z uporabo 37. člena ZUS-1.
ZUP člen 130, 130/2, 130/3, 207, 207/2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 12. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 11b, 12, 12/5.
okoljska dajatev - napoved za odmero okoljske dajatve - zahteva za oprostitev plačila okoljske dajatve - odločanje o več zahtevkih
Pri odločanju o odmeri okoljske dajatve na podlagi napovedi za odmero te dajatve in pri odločanju o zahtevi za oprostitev plačila okoljske dajatve gre za en upravni postopek, v katerem pa organ z eno odločbo odloči o obeh zahtevkih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - nepremičnina, v kateri živijo upravičenec do brezplačne pravne pomoči ter člani njegove družine
Kraj prebivanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči in njegove družine je za odločitev v zadevi pravno relevanten, saj se po določbi 23. člena ZSV kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - pokojnina - povprečenje
V konkretnem primeru je bila podlaga za izplačilo dohodka upravna odločba ZPIZ in ne sodna odločba, kot se to zahteva po 120. členu ZDoh-2. Vendar pa je iz odločbe razvidno, da temelji na spremembi zakona (ZPIZVZ-A), ta pa na odločbi Ustavnega sodišča, ki je prav za primere, kakršen je tožnikov, odločilo, da je zakonska ureditev, ki ne ureja pravice do pokojnine za nazaj, v neskladju z Ustavo. Čim je tako, so po presoji sodišča izpolnjeni predpisani pogoji za povprečenje, tako v formalnem kot v vsebinskem pogledu. V formalnem zato, ker je, čeprav posredno, podlaga za odločitev sodna odločba. Vsebinsko pa zato, ker se tožniku na podlagi spremembe zakona pokojnina ne le izplača, temveč tudi prizna za nazaj, kar pomeni, da se na pretekla obdobja nanaša tako izplačani znesek kot tudi pravica do njegove pridobitve.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - dokazno breme za ugotovitev pravočasnosti
Rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo je prekluzivni materialni rok. Dokazno breme, da je zahteva za denacionalizacijo vložena pravočasno je na strani vlagatelja zahteve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje zunajzakonskega partnerja - solastnina
Pri presoji finančnega pogoja se upošteva tudi premoženje, ki je v solasti tožnikove izvenzakonske partnerke, saj lahko le-ta po SPZ s svojim idealnim deležem razpolaga brez soglasja drugih solastnikov.
ZDDPO člen 11, 23, 23/1, 39. SRS (1993) standard 5.
davek od dobička pravnih oseb - popravek vrednosti terjatev - investicijska olajšava - dolgoročne rezervacije
Po določbah SRS, predvsem SRS 5, je utemeljenost oblikovanja popravka vrednosti terjatev, ki je pogoj za davčno priznanje na tej podlagi vračunanih stroškov poslovanja, treba dokazati z listinami, ki dvomljivost ali spornost terjatev (verjetno) izkazujejo.
Dejstvo, da je tožeča stranka investicijsko olajšavo lahko uveljavljala le v letu investiranja, dodatno potrjuje utemeljenost stališča, da morajo biti pogoji za uveljavljanje te olajšave izpolnjeni že v letu investiranja in da jih kasneje, z učinkom za nazaj, ni mogoče izpolniti.
Po 1. odstavku 23. člena ZDDPO se kot odhodek v omejeni višini priznajo le dolgoročne rezervacije, kot jih opredeljujejo SRS.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - dokazno breme
S cenitvijo se davčna osnova ugotavlja v verjetni višini, torej z nižjo stopnjo zanesljivosti od tiste, ki jo narekuje načelo materialne resnice. Tako določena osnova se zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Breme dokazovanja nižje davčne osnove od verjetno ocenjene je torej na strani zavezanca za davek.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - nepopolna vloga
Za presojo pravočasnosti zahteve ni pomembno, kdaj je bila v spis vložena odločba o podržavljenju, temveč kdaj je bila vložena sama zahteva za denacionalizacijo. Če pa k sami zahtevi za denacionalizacijo ne bi bile vložene ustrezne listine, kot jih zahteva ZDen, pa bi bil organ dolžan ravnati v skladu z določbami ZUP/86, ki ureja postopanje organa z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. Tožeča stranka nima prav, da bi moral upravni organ v primeru, ko bi pravočasno prejel zahtevo za denacionalizacijo, kateri bi bila priložena nacionalizacijska odločba, ki bi vsebovala tudi premoženje, ki ni predmet zahteve za denacionalizacijo, stranko pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne bi šlo za nepopolno vlogo. Predmet zahtevka je namreč povsem v dispoziciji strank in če stranke ne zahtevajo vsega, kar bi lahko, ne gre za nepopolno vlogo, saj lahko stranke s svojimi zahtevki prosto razpolagajo.
sprememba vrste rabe zemljišča - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - upravičena oseba
Ni mogoče kot predlog za obnovo postopka obravnavati vsako vlogo stranke. Taka vloga mora imeti določeno vsebino, ki bo pristojnemu upravnemu organu omogočala ugotovitev, ali obstojijo temeljni pogoji za obnovo, torej omogočala preizkus ali predlog izpolnjuje formalne pogoje za meritorno odločanje, tako kot to določa prvi odstavek 256. člena ZUP/86. Predlog za obnovo postopka mora biti skladno s citirano določbo pravočasen, podati ga mora upravičena oseba, okoliščina na katero se opira predlog pa mora biti verjetno izkazana.
A.A. je umaknila predlog za obnovo postopka v delu, ki se nanaša na parcelacijo zemljišča, ter vztrajala pri obnovi postopka v delu, ki se nanaša na določitev vrste rabe zemljišča. Določba 26. člena ZZKat (načelno) sodelovanja drugih strank v postopku ugotavljanja spremembe rabe ne predvideva, toliko bolj zato, ker je bila v tem postopku sprememba vrste rabe (iz gozda v dvorišče in poslovno stavbo), vezana na sam postopek parcelacije. Zato A.A. v tem primeru ni bilo mogoče šteti kot upravičeno osebo v smislu 256. člena ZUP/86, ob upoštevanju določbe 49. člena ZUP/86.
aktivna legitimacija - stranka v postopku - zavrženje tožbe - upravni spor
Po določbi 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik tega, da je bil udeleženec postopka v katerem je bila izdana odločba, ki jo izpodbija, niti ne zatrjuje, niti tega dejstva ne dokazujejo listine predloženega upravnega spisa, zato nima aktivne legitimacije za vložitev te tožbe, kar pomeni, da je bilo treba tožbo zavreči iz procesnih razlogov na podlagi določbe 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
poprava krivic - politični zapornik - odškodnina - delo v gostilni
V konkretnem primeru tožnica ni prisilno delala v gostilni, ampak prostovoljno, zato, da se je preživljala, kar je pravilno ugotovila tudi Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic, kar tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo, ki jih tožnica zahteva.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - zemljiški kataster - subjektivni rok - določitev vrste rabe - v vednost poslana vloga
Vloga z dne 28. 5. 1999 se ne more šteti, kljub kasnejšim dopolnitvam, kot predlog za obnovo postopka. Vloga je bila geodetskemu upravnemu organu (GU Mozirje) poslana zgolj v vednost, kar je izrecno navedeno v njenem končnem besedilu, in ker je prvostopni geodetski upravni organ, ki je odločbo izdal, pristojen za odločanje o obnovi postopka (drugi odstavek 255. člena ZUP/86), se ta vloga (dopis), ker je bila poslana samo v vednost, ne more šteti kot predlog za obnovo postopka parcelacije oziroma določitve vrste rabe zemljišča.