ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1,, 13, 13/1, 13/2. ZSV člen 22, 30.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski cenzus - ugotavljanje vrednosti premoženja - kmetijska zemljišča
Glede kmetijskega zemljišča se pri odločanju o tem, ali je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči, ne upošteva vrednost kmetijskega zemljišča, pač pa dohodek iz kmetijske dejavnosti, torej katastrski dohodek.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - dolžnost obveščanja organa - dejstva in okoliščine, ki vplivajo na pravico do brezplačne pravne pomoči - preživninska obveznost upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnica prenehala izpolnjevati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pred tem, ko je bila določena njena obveznost plačevanja preživnine, preživninske obveznosti pri odločitvi o vračilu prejete brezplačne pravne pomoči ni bilo mogoče upoštevati.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje tujca
Tujci, ki želijo pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi prvega odstavka 41. člena ZTuj-1, morajo najprej pridobiti dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, izpolniti pa morajo tudi druge predpisane pogoje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zavrženje kazenske ovadbe - subsidiarni tožilec - dokazno breme
Tožnica bi morala že v upravnem postopku pojasniti, zakaj meni, da bi imela uspeh kot subsidiarna tožilka v primeru nadaljevanja kazenskega postopka pred Okrajnim sodiščem. Iz upravnega spisa pa ni razvidno, da bi tožnica konkretno navedla, kdaj in kje naj bi se zgodilo kaznivo dejanje, na kakšen način naj bi bilo storjeno ter iz katerih dokazov je razvidno, da se je zgodilo kaznivo dejanje. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila dovolj konkretizirana, zaradi česar tožena stranka ni mogla drugače odločiti, kot je odločila.
Zaradi dokazne moči sklepa Posebne natečajne komisije je zmotna trditev tožnika, da lahko tožena stranka samostojno ugotavlja, ali predlagani kandidat izpolnjuje razpisane pogoje. Je pa dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena, vendar na način ter po postopku, ki ga za to predvideva zakon.
V smislu 13. točke 6. člena ZJU se lahko upošteva tudi dopolnilno delo, največ 8 ur tedensko, a le v primeru, če se te delovne izkušnje upoštevajo zgolj petinsko, ker tudi zakon (ZDR) omejuje takšno dopolnilno delo na 8 ur tedensko.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - zastaranje terjatve - tožbene navedbe
Tožnik v tožbi ni navedel, v čem tožena stranka nima prav – zlasti glede časa, ki ga je tožnik sam navedel, in v katerem naj bi bil žrtev nasilja in tudi ni navedel nobene konkretne okoliščine v zvezi z ravnanjem njegove mame glede nerazkritja identitete tožnikovega biološkega očeta. Tožnik se tudi pavšalno sklicuje na priloženo dokumentacijo, sodišče pa v podatkih v spisu ni našlo pravno relevantnih dejstev, ki jih tožena stranka ne bi upoštevala v dokazni oceni, ali ki bi jih tožena stranka zmotno upoštevala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - nepremičnina, v kateri živijo upravičenec do brezplačne pravne pomoči ter člani njegove družine
Kraj prebivanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči in njegove družine je za odločitev v zadevi pravno relevanten, saj se po določbi 23. člena ZSV kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.
ZUP člen 130, 130/2, 130/3, 207, 207/2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 12. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 11b, 12, 12/5.
okoljska dajatev - napoved za odmero okoljske dajatve - zahteva za oprostitev plačila okoljske dajatve - odločanje o več zahtevkih
Pri odločanju o odmeri okoljske dajatve na podlagi napovedi za odmero te dajatve in pri odločanju o zahtevi za oprostitev plačila okoljske dajatve gre za en upravni postopek, v katerem pa organ z eno odločbo odloči o obeh zahtevkih.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - zahteva za razrešitev odvetnika - predlagatelj razrešitve - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je tožnica sploh predlagala razrešitev stranke z interesom, ali pa je to bila njena mama, ki ni stranka postopka. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnica pooblastila mamo za zastopanje le pri vložitvi vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tako pooblastilo pa ne zadostuje tudi za nadaljnja dejanja v upravnem postopku.
Tudi v primeru, če predlog za razrešitev poda upravičena oseba in se s tem predlogom seznani odvetnika, ki naj bi bil zamenjan, je potrebno z njegovim stališčem, preden se izda odločba, seznaniti stranko v postopku in ji dati možnost, da se o odvetnikovi izjavi izjasni.
inšpekcijski ukrep - varstvo kulturne dediščine - poseg v kulturni spomenik - pridobitev kulturnovarstvenega soglasja - ustavitev izvajanja del
Ker tožnica pred posegom iz 28. člena ZVKD-1 na kulturnem spomeniku ni pridobila kulturnovarstvenega soglasja, ji je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve izvajanja vseh del po prvem odstavku 155. člena ZVKD-1.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanja odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdali neplačujoči gospodarski subjekti oz. missing traderji, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ (in tožena stranka) zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je skladno s prakso Sodišča Evropske unije.
Po stališču, ki ga je v zvezi z vračilom zamudnih obresti zavzelo revizijsko sodišče, se o vračilu davka ne odloča v okviru postopka odmere davka in zamudnih obresti, temveč v samostojnem davčnem upravnem postopku. Navedeno pomeni, da se postopek vodi in v njem odloča skladno z določbami zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu.
carina - carinski dolg - carinska deklaracija - napačna standardna uvozna vrednost
Po določbah CZS je treba, če ni izrecno določeno drugače, za uporabo vseh določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago deklarirano, upoštevati datum sprejema deklaracije s strani carinskih organov.
Napačna standardna uvozna vrednost je netočen podatek in kot tak podlaga za ukrepanje carinskega organa v skladu z določbo 3. odstavka 78. člena CZS.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da omenjeni subjekti storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravili in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
ZDoh-2 člen 15, 39, 39/1, 39/1-7. ZPIZ-1 člen 224.
dohodnina - predmet obdavčitve - dokup zavarovalne dobe za čas študija - plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe - drug prejemek iz delovnega razmerja - darilo - boniteta - odpravnina
Bivši delodajalec tožnice je zanjo plačal prispevke za vštetje časa zaključenega rednega študija v zavarovalno dobo in to pravilno obravnaval kot tožničin drug prejemek iz delovnega razmerja ter temu ustrezno obračunal in plačal davke in prispevke. Tožnica zneska fizično res ni prejela, ker je bil direktno nakazan ZPIZ-u, je pa bil plačan namesto nje in torej podarjen. Darilo je kot boniteta opredeljeno v 7. točki 1. odstavka 39. člena ZDoh-2, ta pa je, v smislu 15. člena ZDoh-2, prav tako predmet obdavčitve z dohodnino. Prostovoljnega dokupa zavarovalne dobe ni mogoče enačiti z odpravnino ali njej podobnim institutom, saj kaj takega iz nobene zakonske določbe ne izhaja.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - zemljiški kataster - subjektivni rok - določitev vrste rabe - v vednost poslana vloga
Vloga z dne 28. 5. 1999 se ne more šteti, kljub kasnejšim dopolnitvam, kot predlog za obnovo postopka. Vloga je bila geodetskemu upravnemu organu (GU Mozirje) poslana zgolj v vednost, kar je izrecno navedeno v njenem končnem besedilu, in ker je prvostopni geodetski upravni organ, ki je odločbo izdal, pristojen za odločanje o obnovi postopka (drugi odstavek 255. člena ZUP/86), se ta vloga (dopis), ker je bila poslana samo v vednost, ne more šteti kot predlog za obnovo postopka parcelacije oziroma določitve vrste rabe zemljišča.
denacionalizacija - zahteva za izdajo začasne odredbe - ponovna zahteva - isto pravno in dejansko stanje
O predlogu z vsebino, ki izhaja iz predloga, še ni bilo odločeno, kljub istemu premoženju in zavezancu, saj je tožeča stranka ni utemeljevala na istem dejanskem stanju. Za odločitev, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, bi bila potrebna identičnost dejanskega stanja in pravne podlage.
poprava krivic - politični zapornik - odškodnina - delo v gostilni
V konkretnem primeru tožnica ni prisilno delala v gostilni, ampak prostovoljno, zato, da se je preživljala, kar je pravilno ugotovila tudi Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic, kar tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo, ki jih tožnica zahteva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje zunajzakonskega partnerja - solastnina
Pri presoji finančnega pogoja se upošteva tudi premoženje, ki je v solasti tožnikove izvenzakonske partnerke, saj lahko le-ta po SPZ s svojim idealnim deležem razpolaga brez soglasja drugih solastnikov.
sprememba vrste rabe zemljišča - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - upravičena oseba
Ni mogoče kot predlog za obnovo postopka obravnavati vsako vlogo stranke. Taka vloga mora imeti določeno vsebino, ki bo pristojnemu upravnemu organu omogočala ugotovitev, ali obstojijo temeljni pogoji za obnovo, torej omogočala preizkus ali predlog izpolnjuje formalne pogoje za meritorno odločanje, tako kot to določa prvi odstavek 256. člena ZUP/86. Predlog za obnovo postopka mora biti skladno s citirano določbo pravočasen, podati ga mora upravičena oseba, okoliščina na katero se opira predlog pa mora biti verjetno izkazana.
A.A. je umaknila predlog za obnovo postopka v delu, ki se nanaša na parcelacijo zemljišča, ter vztrajala pri obnovi postopka v delu, ki se nanaša na določitev vrste rabe zemljišča. Določba 26. člena ZZKat (načelno) sodelovanja drugih strank v postopku ugotavljanja spremembe rabe ne predvideva, toliko bolj zato, ker je bila v tem postopku sprememba vrste rabe (iz gozda v dvorišče in poslovno stavbo), vezana na sam postopek parcelacije. Zato A.A. v tem primeru ni bilo mogoče šteti kot upravičeno osebo v smislu 256. člena ZUP/86, ob upoštevanju določbe 49. člena ZUP/86.