gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za obnovo postopka - pravočasnost predloga - subjektivni rok
Glede na upravno pravno prakso prične teči enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka od trenutka, ko je stranka izvedela za izdajo akta, tudi če ni bila seznanjena z njegovo vsebino.
Vsebinska presoja obstoja obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP, tj. ali bi tožnica morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, bi bila mogoča le, če bi bili predlogi dopustni.
ZUP člen 140, 140/3. SZ-1 člen 29, 29/2. ZGO-1 člen 54, 54/4, 66, 66/1, 66/1-6.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - soglasje vseh etažnih lastnikov - poseg v skupne gradbene elemente - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja
Ker gre v zadevi za gradbena dela, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba ob upoštevanju določb SZ-1 in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb pridobiti soglasja vseh etažnih lastnikov. Ker tega tožeča stranka ni pridobila oziroma predložila, tudi ni izkazala pravice graditi.
Upravni organ mora o vlogi, ki je stranka ni dopolnila, v skladu s 3. odstavkom 140. člena ZUP, odločati meritorno.
soglasje k projektu - soglasje upravljalca vodovodnega omrežja - zavrnitev zahteve za izdajo soglasja - opremljeno stavbno zemljišče
Upravni organ pred izdajo zavrnilne odločbe za izdajo soglasja k projektu ni ugotavljal, ali je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema obravnavanega zemljišča, na katerem je predvidena gradnja objekta, in ali je omrežje gospodarske javne infrastrukture vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto, kot to določa 1. odstavek 72. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1, 66, 67, 67/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - predmet gradnje - faznost gradnje - stranski udeleženec - objekt gospodarske javne infrastrukture
Iz izreka izpodbijane odločbe, kot tudi njene obrazložitve, nesporno izhaja, da se izdaja za izgradnjo javne prometne in komunalne infrastrukture in sicer prvo fazo na določno navedenih parcelah, med katerimi ni parcel, ki sta v solasti tožnice. Te ugotovitve ne spremeni izrek izpodbijane odločbe v delu, v katerem je navedeno, da je sestavni del dovoljenja celoten projekt, saj je iz projekta jasno razvidno, kaj je predmet prve faze gradnje, za katero je predmetno gradbeno dovoljenje izdano.
Za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture je dopustno izdati gradbeno dovoljenje tudi za njegov del, in sicer ne glede na to, ali ta pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in ali se da samostojno uporabljati, kar je sicer zahteva za vse druge objekte po 1. odstavku 67. člena ZGO-1.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/4.
uporabno dovoljenje - stavba zgrajena pred 31. 12. 1967 - potrdilo o uporabnem dovoljenju - stranski udeleženec - pravni interes
Tožnik kot mejaš in lastnik zemljišča, po katerem poteka dostopna pot do spornega objekta, pravnega interesa za udeležbo v tem upravnem postopku ne izkazuje, saj se v skladu z določbo 197. člena ZGO-1 v tem postopku ne preverja, ali objekt, za katerega se zahteva izdaja potrdila, izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako tožnik ne izkazuje pravnega interesa s trditvijo, da naj bi bil predmetni objekt deloma postavljen na njegovi parceli. Tudi ta trditev se namreč ne nanaša na nobeno od zakonsko predpisanih okoliščin, ki so pomembne za odločitev v obravnavanem upravnem postopku.
ponovno organiziranje agrarne skupnosti - vpis v register - vrnitev podržavljenega premoženja - rok za vložitev zahtevka - prekluzivni rok - zavrženje zahtevka - stranka upravnega postopka
Vračilo podržavljenega premoženja so lahko zahtevali le člani tistih agrarnih skupnosti, ki so bile vzpostavljene in organizirane po določbah ZPVAS do dne 30.6.2001.
upravni postopek - pritožba - rok za pritožbo - zamuda roka - napačen pravni pouk
V pouku o pravnem sredstvu, ki je naveden na odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, res ni pojasnjeno, da pisno pritožbo stranka lahko vloži tudi po pošti, in da se za pravočasno šteje tudi pritožba, ki je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto, vendar ta pomanjkljivost ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, kar je že večkrat potrdila upravno sodna praksa.
Ker ZPNačrt izrecno ne dopušča, da bi se stranki lahko dogovorili glede zapadlosti odmere oziroma obveznosti plačila komunalnega prispevka, bi tožena stranka, pri odmeri komunalnega prispevka, odločitve ne smela opreti na vsebino pogodbe z dne 3. 5. 2006, četudi bi pri strankah dejansko obstajal namen, da se bo tožeči stranki komunalni prispevek odmeril šele po tem, ko bo komunalna infrastruktura na tem območju v celoti že zgrajena. Drugačna razlaga bi namreč pomenila neenako obravnavanje investitorjev – tistih, ki so s toženo stranko sklenili tovrstno pogodbo in ostalih, čeprav se jim komunalni prispevek odmerja v istem času in za isto komunalno opremo, saj za različno obravnavo v zakonu ni podlage.
Tožeča stranka v tožbi priznava, da med strankama ni bila sklenjena pogodba o komunalnem opremljanju oziroma ne zatrjuje, da bi bila med njima sklenjena kakršnakoli pogodba v smislu 78. člena ZPNačrt, zato je tožena stranka ravnala prav, ko preteklih vlaganj tožeče stranke pri odmeri komunalnega prispevka ni upoštevala.
Pavšalna navedba tožeče stranke, da je vložila „premalo popolno“ pritožbo iz razloga, ker je računala, da bo drugostopni organ njeni pritožbi ugodil in zadevo vrnil v odločanje organu prve stopnje, v ponovljenem postopku pa bi se razčistile vse okoliščine, ne more biti upravičen razlog v smislu 52. člena ZUS-1.
ZGO-1 člen 3a, 152. ZUreP-1 člen 80, 80/5. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 33, 33/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - reklamni pano - lokacijska informacija
lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postopku proti plačilu takse. Lokacijska informacija torej nima značaja odločbe in ni zadostna podlaga za poseg v prostor.
Le če je bil enostavni objekt tudi zgrajen pred uveljavitvijo Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, se šteje, da izpolnjuje pogoje (glede največje velikosti, načina gradnje in rabe ter pogoje glede njihovega odmika od sosednjih zemljišč) po določbah tega pravilnika.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in njenih dopolnitev izhaja, da v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe sicer res ni bilo nesporno ugotovljeno, ali upoštevano najemnino tožeča stranka dejansko prejema, ali jo pobota z drugimi stroški poslovnega prostora, ali jo plačuje ona.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - zavrženje predloga
Tožnik je za izdajo odločbe, s katero je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje, izvedel najkasneje 2. 6. 2007, ko je prvič vložil predlog za obnovo postopka. Ponovno vložen predlog z dne 16. 3. 2009 je zato prvostopni organ pravilno zavrgel kot prepoznega.
ZDavP člen 267, 267/6, 268. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi - vložitev po preteku roka - zavrženje
Iz upravnih spisov, navedb tožnice in izpodbijanega sklepa nesporno izhaja, da je tožnica vložila napoved za odmero dohodnine po preteku roka, do katerega je to po določbi 6. odstavka 267. člena ZDavP-2 treba storiti, zato je davčni organ pravilno v skladu s 3. točko 1. odstavka 129. člena ZUP napoved zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - presežen cenzus
Z nesporno ugotovljenim zneskom lastnega dohodka družine (461,00 EUR) je presežena dvakratna višina zneska minimalnega dohodka (459,04)EUR, torej meja, ki predstavlja prag za upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - nepremičnina, v kateri živijo upravičenec do brezplačne pravne pomoči ter člani njegove družine
Kraj prebivanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči in njegove družine je za odločitev v zadevi pravno relevanten, saj se po določbi 23. člena ZSV kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1,, 13, 13/1, 13/2. ZSV člen 22, 30.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski cenzus - ugotavljanje vrednosti premoženja - kmetijska zemljišča
Glede kmetijskega zemljišča se pri odločanju o tem, ali je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči, ne upošteva vrednost kmetijskega zemljišča, pač pa dohodek iz kmetijske dejavnosti, torej katastrski dohodek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - zastaranje terjatve - tožbene navedbe
Tožnik v tožbi ni navedel, v čem tožena stranka nima prav – zlasti glede časa, ki ga je tožnik sam navedel, in v katerem naj bi bil žrtev nasilja in tudi ni navedel nobene konkretne okoliščine v zvezi z ravnanjem njegove mame glede nerazkritja identitete tožnikovega biološkega očeta. Tožnik se tudi pavšalno sklicuje na priloženo dokumentacijo, sodišče pa v podatkih v spisu ni našlo pravno relevantnih dejstev, ki jih tožena stranka ne bi upoštevala v dokazni oceni, ali ki bi jih tožena stranka zmotno upoštevala.
ZLPLS člen 14, 14a. ZInvO člen 27, 27/1, 27/2. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZUP člen 2, 2/2, 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje invalidskih organizacij - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka ima pravno zavarovani interes oziroma pravico v zakonu, da konkurira za sredstva za svoje delovanje in programe preko FIHO. V postopkih odločanja o razdelitvi sredstev FIHO je relevantno tudi splošno pravno načelo varstva enakosti pred zakonom oziroma prepoved diskriminacije.
Ker ZLPLS in tudi ZInvO ne določata, da je zoper odločitev drugostopenjskega organa dopusten upravni spor, iz upravno-sodne prakse izhaja, da je Upravno sodišče upoštevalo, da so tovrstni akti, izdani v postopkih razporejanja sredstev invalidskim organizacijam upravni akti v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
V konkretnem primeru iz obrazložitve ni razvidno, kakšne ocene so dobili posamezni programi. V obrazložitvi pod točko I. pri posameznem elementu presoje ni navedeno nobeno merilo ali pogoj iz materialnega prava, ki so urejeni v Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, čeprav mora tožena stranka že po določbi 1. odstavka 14. člena ZLPLS uporabljati sredstva v skladu z merili in pogoji iz navedenega Pravilnika. Določilo 3. odstavka 21. člena Pravilnika sicer izrecno ne navaja, da mora obrazložitev obsegati „navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba“, kot to določa na primer 4. točka 214. člena ZUP, vendar pa to izhaja že iz same narave kakršnega koli pravnega odločanja. Tožena stranka mora namreč v aktu ugotoviti dejstva in navesti razloge, ki so pravno relevantni, zato če v obrazložitvi ni nobene pravne podlage za merila, ki jih je organ uporabil, obrazložitve ni mogoče preizkusiti.
Zaradi dokazne moči sklepa Posebne natečajne komisije je zmotna trditev tožnika, da lahko tožena stranka samostojno ugotavlja, ali predlagani kandidat izpolnjuje razpisane pogoje. Je pa dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena, vendar na način ter po postopku, ki ga za to predvideva zakon.
V smislu 13. točke 6. člena ZJU se lahko upošteva tudi dopolnilno delo, največ 8 ur tedensko, a le v primeru, če se te delovne izkušnje upoštevajo zgolj petinsko, ker tudi zakon (ZDR) omejuje takšno dopolnilno delo na 8 ur tedensko.
inšpekcijski ukrep - varstvo kulturne dediščine - poseg v kulturni spomenik - pridobitev kulturnovarstvenega soglasja - ustavitev izvajanja del
Ker tožnica pred posegom iz 28. člena ZVKD-1 na kulturnem spomeniku ni pridobila kulturnovarstvenega soglasja, ji je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve izvajanja vseh del po prvem odstavku 155. člena ZVKD-1.