Ker ZPNačrt izrecno ne dopušča, da bi se stranki lahko dogovorili glede zapadlosti odmere oziroma obveznosti plačila komunalnega prispevka, bi tožena stranka, pri odmeri komunalnega prispevka, odločitve ne smela opreti na vsebino pogodbe z dne 3. 5. 2006, četudi bi pri strankah dejansko obstajal namen, da se bo tožeči stranki komunalni prispevek odmeril šele po tem, ko bo komunalna infrastruktura na tem območju v celoti že zgrajena. Drugačna razlaga bi namreč pomenila neenako obravnavanje investitorjev – tistih, ki so s toženo stranko sklenili tovrstno pogodbo in ostalih, čeprav se jim komunalni prispevek odmerja v istem času in za isto komunalno opremo, saj za različno obravnavo v zakonu ni podlage.
Tožeča stranka v tožbi priznava, da med strankama ni bila sklenjena pogodba o komunalnem opremljanju oziroma ne zatrjuje, da bi bila med njima sklenjena kakršnakoli pogodba v smislu 78. člena ZPNačrt, zato je tožena stranka ravnala prav, ko preteklih vlaganj tožeče stranke pri odmeri komunalnega prispevka ni upoštevala.
Pavšalna navedba tožeče stranke, da je vložila „premalo popolno“ pritožbo iz razloga, ker je računala, da bo drugostopni organ njeni pritožbi ugodil in zadevo vrnil v odločanje organu prve stopnje, v ponovljenem postopku pa bi se razčistile vse okoliščine, ne more biti upravičen razlog v smislu 52. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in njenih dopolnitev izhaja, da v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe sicer res ni bilo nesporno ugotovljeno, ali upoštevano najemnino tožeča stranka dejansko prejema, ali jo pobota z drugimi stroški poslovnega prostora, ali jo plačuje ona.
ZGO-1 člen 3a, 152. ZUreP-1 člen 80, 80/5. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 33, 33/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - reklamni pano - lokacijska informacija
lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postopku proti plačilu takse. Lokacijska informacija torej nima značaja odločbe in ni zadostna podlaga za poseg v prostor.
Le če je bil enostavni objekt tudi zgrajen pred uveljavitvijo Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, se šteje, da izpolnjuje pogoje (glede največje velikosti, načina gradnje in rabe ter pogoje glede njihovega odmika od sosednjih zemljišč) po določbah tega pravilnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - presežen cenzus
Z nesporno ugotovljenim zneskom lastnega dohodka družine (461,00 EUR) je presežena dvakratna višina zneska minimalnega dohodka (459,04)EUR, torej meja, ki predstavlja prag za upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
ponovno organiziranje agrarne skupnosti - vpis v register - vrnitev podržavljenega premoženja - rok za vložitev zahtevka - prekluzivni rok - zavrženje zahtevka - stranka upravnega postopka
Vračilo podržavljenega premoženja so lahko zahtevali le člani tistih agrarnih skupnosti, ki so bile vzpostavljene in organizirane po določbah ZPVAS do dne 30.6.2001.
ZUP člen 140, 140/3. SZ-1 člen 29, 29/2. ZGO-1 člen 54, 54/4, 66, 66/1, 66/1-6.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - soglasje vseh etažnih lastnikov - poseg v skupne gradbene elemente - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja
Ker gre v zadevi za gradbena dela, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba ob upoštevanju določb SZ-1 in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb pridobiti soglasja vseh etažnih lastnikov. Ker tega tožeča stranka ni pridobila oziroma predložila, tudi ni izkazala pravice graditi.
Upravni organ mora o vlogi, ki je stranka ni dopolnila, v skladu s 3. odstavkom 140. člena ZUP, odločati meritorno.
Inženirska zbornica Slovenije - začasni izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev - disciplinski postopek - neplačevanje članarine in prispevkov
V skladu z določbo 24. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika neplačevanje ali neredno plačevanje članarine ali drugih prispevkov zbornici pomeni težjo disciplinsko kršitev. Predmetni disciplinski postopek je poseben postopek, katerega pravila so določena v Disciplinskem pravilniku IZS, in ne gre za kazenski postopek, zato niso utemeljene tožbene navedbe, da je bila tožniku kratena pravica do obveznega zagovornika ter da je bil kršen postopek, ker mu „obtožnica“ ni bila obrazložena in ker ni bil posebej opozorjen na pravice.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1, 66, 67, 67/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - predmet gradnje - faznost gradnje - stranski udeleženec - objekt gospodarske javne infrastrukture
Iz izreka izpodbijane odločbe, kot tudi njene obrazložitve, nesporno izhaja, da se izdaja za izgradnjo javne prometne in komunalne infrastrukture in sicer prvo fazo na določno navedenih parcelah, med katerimi ni parcel, ki sta v solasti tožnice. Te ugotovitve ne spremeni izrek izpodbijane odločbe v delu, v katerem je navedeno, da je sestavni del dovoljenja celoten projekt, saj je iz projekta jasno razvidno, kaj je predmet prve faze gradnje, za katero je predmetno gradbeno dovoljenje izdano.
Za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture je dopustno izdati gradbeno dovoljenje tudi za njegov del, in sicer ne glede na to, ali ta pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in ali se da samostojno uporabljati, kar je sicer zahteva za vse druge objekte po 1. odstavku 67. člena ZGO-1.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/4.
uporabno dovoljenje - stavba zgrajena pred 31. 12. 1967 - potrdilo o uporabnem dovoljenju - stranski udeleženec - pravni interes
Tožnik kot mejaš in lastnik zemljišča, po katerem poteka dostopna pot do spornega objekta, pravnega interesa za udeležbo v tem upravnem postopku ne izkazuje, saj se v skladu z določbo 197. člena ZGO-1 v tem postopku ne preverja, ali objekt, za katerega se zahteva izdaja potrdila, izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako tožnik ne izkazuje pravnega interesa s trditvijo, da naj bi bil predmetni objekt deloma postavljen na njegovi parceli. Tudi ta trditev se namreč ne nanaša na nobeno od zakonsko predpisanih okoliščin, ki so pomembne za odločitev v obravnavanem upravnem postopku.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za obnovo postopka - pravočasnost predloga - subjektivni rok
Glede na upravno pravno prakso prične teči enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka od trenutka, ko je stranka izvedela za izdajo akta, tudi če ni bila seznanjena z njegovo vsebino.
Vsebinska presoja obstoja obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP, tj. ali bi tožnica morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, bi bila mogoča le, če bi bili predlogi dopustni.
upravni postopek - pritožba - rok za pritožbo - zamuda roka - napačen pravni pouk
V pouku o pravnem sredstvu, ki je naveden na odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, res ni pojasnjeno, da pisno pritožbo stranka lahko vloži tudi po pošti, in da se za pravočasno šteje tudi pritožba, ki je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto, vendar ta pomanjkljivost ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, kar je že večkrat potrdila upravno sodna praksa.
ZDavP člen 267, 267/6, 268. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi - vložitev po preteku roka - zavrženje
Iz upravnih spisov, navedb tožnice in izpodbijanega sklepa nesporno izhaja, da je tožnica vložila napoved za odmero dohodnine po preteku roka, do katerega je to po določbi 6. odstavka 267. člena ZDavP-2 treba storiti, zato je davčni organ pravilno v skladu s 3. točko 1. odstavka 129. člena ZUP napoved zavrgel.
soglasje k projektu - soglasje upravljalca vodovodnega omrežja - zavrnitev zahteve za izdajo soglasja - opremljeno stavbno zemljišče
Upravni organ pred izdajo zavrnilne odločbe za izdajo soglasja k projektu ni ugotavljal, ali je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema obravnavanega zemljišča, na katerem je predvidena gradnja objekta, in ali je omrežje gospodarske javne infrastrukture vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto, kot to določa 1. odstavek 72. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o začasnem financiranju občine - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu ZUS-1, saj določa le to, kako se bo MOL financirala v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 3. 2011.
Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe.
Zaradi dokazne moči sklepa Posebne natečajne komisije je zmotna trditev tožnika, da lahko tožena stranka samostojno ugotavlja, ali predlagani kandidat izpolnjuje razpisane pogoje. Je pa dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena, vendar na način ter po postopku, ki ga za to predvideva zakon.
V smislu 13. točke 6. člena ZJU se lahko upošteva tudi dopolnilno delo, največ 8 ur tedensko, a le v primeru, če se te delovne izkušnje upoštevajo zgolj petinsko, ker tudi zakon (ZDR) omejuje takšno dopolnilno delo na 8 ur tedensko.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje tujca
Tujci, ki želijo pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi prvega odstavka 41. člena ZTuj-1, morajo najprej pridobiti dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, izpolniti pa morajo tudi druge predpisane pogoje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zavrženje kazenske ovadbe - subsidiarni tožilec - dokazno breme
Tožnica bi morala že v upravnem postopku pojasniti, zakaj meni, da bi imela uspeh kot subsidiarna tožilka v primeru nadaljevanja kazenskega postopka pred Okrajnim sodiščem. Iz upravnega spisa pa ni razvidno, da bi tožnica konkretno navedla, kdaj in kje naj bi se zgodilo kaznivo dejanje, na kakšen način naj bi bilo storjeno ter iz katerih dokazov je razvidno, da se je zgodilo kaznivo dejanje. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila dovolj konkretizirana, zaradi česar tožena stranka ni mogla drugače odločiti, kot je odločila.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - zahteva za razrešitev odvetnika - predlagatelj razrešitve - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je tožnica sploh predlagala razrešitev stranke z interesom, ali pa je to bila njena mama, ki ni stranka postopka. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnica pooblastila mamo za zastopanje le pri vložitvi vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tako pooblastilo pa ne zadostuje tudi za nadaljnja dejanja v upravnem postopku.
Tudi v primeru, če predlog za razrešitev poda upravičena oseba in se s tem predlogom seznani odvetnika, ki naj bi bil zamenjan, je potrebno z njegovim stališčem, preden se izda odločba, seznaniti stranko v postopku in ji dati možnost, da se o odvetnikovi izjavi izjasni.
Pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. »Vodenje postopka« na drugi stopnji odločanja nedvomno pomeni »opravljanje posameznih dejanj v postopku« v smislu ZUP oziroma pomeni, da je bila navedena oseba »udeležena v postopku na prvi stopnji, zato dejstvo, da navedena oseba ni »sodelovala pri odločanju« ne more pomeniti, da ni bila storjena procesna kršitev na drugi stopnji odločanja.
Prvostopenjski akt nima zadosti ugotovljenega dejanskega stanja niti razlogov (bistvenih elementov) za presojo dokazov ter za odločitev v zadevi, pri čemer bi morala biti ob uporabi vsakega merila oziroma kriterija za oceno vloge navedena tudi konkretna pravna podlaga v podzakonskem predpisu, da bi jo sodišče v postopku presoje zakonitosti lahko presodilo z uporabo t.i. zadržanega testa presoje. Sama navedba točkovanja ni zadostna obrazložitev, ampak mora biti iz obrazložitve v zadostni meri razvidno, zakaj je stranka dobila določeno število točk po posameznih merilih oziroma kriterijih iz podzakonskega predpisa.