gradbeno dovoljenje - stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes
Izpodbijana odločitev temelji na prvem odstavku 62. člena ZGO-1, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo. Pristojni upravni organi bodo zato morali glede določanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja o tem vprašanju odločati skladno z ZUP in materialnimi predpisi, ki določajo pravno korist oseb, ki bodo zatrjevale pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
ZGO-1 člen 62, 62/1, 62/2, 74b. ZUP člen 43, 260, 260/9, 265.
gradbeno dovoljenje - stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes - ugovori stranskega udeleženca - obnova postopka - verjetno izkazane okoliščine - zavrženje predloga za obnovo
Obravnavani postopek glede priznanja položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni pravnomočno končan, zato mora sodišče pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča, s katero je to razveljavilo 1. in 2. odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1.
Ustavno sodišče je z odločbo opr. št. U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011 razveljavilo 74.b člen ZGO-1. Ker v obravnavani zadevi do dneva začetka učinkovanja razveljavitve ni bilo pravnomočno odločeno, v zadevi ni mogoče uporabiti 74.b člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali sta tožnika upravičeni osebi za vložitev pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje in s tem povezanim vprašanjem, ali se smeta tega postopka udeleževati kot stranska udeleženca.
ZVKD-1 člen 1, 3, 3/26, 3/26-1, 8, 28, 28/4, 28/4-3, 30, 30/1. ZGO-1 člen 24, 25, 26, 50, 50/5.
kulturnovarstveno soglasje - območje kulturne krajine - dopustnost gradnje - obseg presoje soglasodajalca - varstveni režimi - obrazložitev odločbe
Po prvi alineji 26. točke 3. člena ZVKD-1 so „poseg v dediščino“ vse spremembe dediščine, ki se štejejo za gradnjo v skladu s predpisi o graditvi objektov. Za gradnjo pa se ne šteje le gradnja, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, temveč tudi gradnja, za katero takega dovoljenja ni treba pridobiti.
Odločanje Zavoda je že ob upoštevanju splošnih določb 1. in 8. člena ZVKD-1 omejeno na vprašanja varstva kulturne dediščine oziroma odločanje na podlagi predpisov ali njihovih posameznih določb, ki določajo ukrepe tega varstva, kar velja tudi v primeru, ko je pravna podlaga za odločanje prostorski akt. Zato je tudi presoja (ne)možnosti oziroma (ne)dopustnosti gradnje iz petega odstavka 50. člena ZGO-1 omejena na varstvo nepremične dediščine, to varstvo pa izvaja v skladu z ZVKD-1 in prostorskimi akti.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. ZVVJTO člen 2, 6, 6/2, 6/4. ZUP člen 2, 2/2.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - upravni spor - dopustnost upravnega spora - upravni akt - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi ni šlo za odločanje o tožnikovi pravici s področja upravnega prava, saj tožničina pravica, ki je pravica dejanskega končnega upravičenca, v temelju izvira iz pravnega posla, ki so ga občina oziroma njene pravne prednice sklenile za občane – torej v njihovem imenu in za njihov račun – s pravnimi predniki A. in SIS. V obravnavanem primeru gre zato za spor iz pogodbenega, civilnopravnega razmerja, saj tožnica zahteva vračilo sredstev, ki jih je sama prispevala, občina pa v njenem imenu prejela od Republike Slovenije.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - pravica graditi
Tožnik kot investitor objekta na zemljišču, kjer ta stoji, nima lastninske, druge stvarne oz. obligacijske pravice, ki bi mu omogočala gradnjo na tem zemljišču (t.i. pravice graditi), zato ni izpolnjen pogoj za gradnjo spornega objekta brez gradbenega dovoljenja.
ZUP člen 10, 260, 260/9, 263, 263/1, 263/1-5, 267, 267/1.
gradbeno dovoljenje - obnova upravnega postopka - pravočasnost predloga - možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - verjetno izkazane okoliščine
predlog za obnovo postopka po 5. točki 1. odstavka 263. člena ZUP je treba vložiti v enem mesecu od dneva, ko je stranka izvedela, da je bila odločba – v konkretnem primeru gradbeno dovoljenje z dne 17. 3. 2008 – izdana. V roku enega meseca je nato morebitni predlagatelj obnove postopka dolžan storiti vse, da zavaruje svojo pravico do navedenega izrednega pravnega sredstva: da se seznani z odločbo – jo pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njeno vsebino, da presodi, ali ta kakorkoli vpliva na njegov pravni položaj in da sprejme odločitev o vložitvi predloga za obnovo postopka ter ga tudi vloži. Stranka je torej dolžna pokazati skrbnost v zvezi z zavarovanjem svojih pravic tako, da nemudoma preveri vsako informacijo o tem, da je bila izdana upravna odločba, ki se lahko nanaša na njene pravice oz. pravne koristi. Za začetek štetja roka je torej odločilen dan, ko se je predlagatelj seznanil z dejstvom, da je bila odločba izdana, in ne čas, ko je bil seznanjen z njeno vsebino.
Zaradi varstva lastninske pravice se lahko udeležujejo postopka lastniki zemljišč, na katera se nanaša gradbeno dovoljenje, torej tudi lastniki zemljišč, po katerih je predvidena dostopna pot do načrtovane gradnje.
nujni postopek razlastitve - pogoji za nujni postopek - določitev odškodnine
Tožnik vodenju postopka kot nujnega ugovarja z argumentom, da pričakuje, da mu bo razlastitvena upravičenka pred nastopom posesti na razlaščenih nepremičninah zagotovila posest na zanj ustreznih nadomestnih zemljiščih, vendar ugovor v tej smeri - kot razlog za neizpolnjevanje pogojev po 1. odstavku 104. člena ZUreP-1, ne more biti upošteven. Odločba o razlastitvi namreč ni nezakonita, ker med postopkom med udeleženima strankama ni prišlo do sporazumne rešitve o odškodnini za razlaščena zemljišča. V skladu z 2. odstavkom 104. člena ZUreP-1 sta bili stranki glede odškodnine za razlaščeno zemljišče napoteni na Okrajno sodišče v Domžalah, da vložita predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku.
javni razpis - aktivna politika zaposlovanja - pristojni organ za odločanje o pritožbi
Prvostopenjski sklep tožene stranke je bil izdan v zadevi aktivne politike zaposlovanja. Po določbah ZZZPB, ki je še veljal v času odločanja tožene stranke, opravlja tožena stranka tudi naloge, ki se nanašajo na izvajanje teh ukrepov. Vendar pa ta zakon ne določa organa, ki je pristojen za odločanje o pritožbi zoper prvostopenjski akt zavoda. V ZUP je v 232. členu določeno, da o pritožbi, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega pooblastila, odloča organ, določen z zakonom. Če zakon ne določa, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, odloča o njej stvarno pristojno ministrstvo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija in sprememba namembnosti objekta - prostorski izvedbeni akt - začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora
Zaradi dejstva, da za območje urejanja, v katerem se nahaja zemljišče posega, še ni sprejet prostorski izvedbeni akt, ni izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Pomanjkanje denarja ne more biti razlog, zaradi katerega tožnik ne bi mogel pravočasno vložiti obravnavane tožbe, saj njena vložitev ni povezana s plačilom takse. Prav tako tožnik predloga ne more utemeljiti s sklicevanjem na bolezen in predloženimi zdravniškimi opravičili, izdanimi v zvezi z glavnimi obravnavami v naštetih dnevih v mesecu februarju 2011. Zadnji dan roka, ko bi moral tožnik vložiti tožbo, je bil 4. 2. 2011. Navedena zdravniška opravičila pa se nanašajo na kasnejše obdobje, zato z njimi tožnik ne izkazuje obstoja zatrjevane bolezni v času, ko je v obravnavani zadevi tekel in potekel rok za vložitev tožbe.
Pri kvalifikaciji izvedenih del je treba upoštevati vsa dela kot celoto ne pa le posameznih, kot je npr. izgradnja predelnih sten ali napeljava zvoncev. Tudi če so vsaka od teh del sama zase legalna tudi brez gradbenega dovoljenja in ne spreminjajo tehničnih lastnosti objekta, pa vsa skupaj pomenijo, da so bili z njimi posamezni prostori enostanovanjske hiše usposobljeni za rabo kot samostojna stanovanja.
Odločitev o legalnosti gradnje v inšpekcijski odločbi se nanaša na objekt in ne na ravnanje investitorja. Krivda inšpekcijskega zavezanca kot njegov subjektiven odnos do legalnosti gradnje je zato lahko pomembna v morebitnem postopku zaradi prekrška, v inšpekcijskem postopku pa je povsem brezpredmetna.
Če je lastništvo objekta po izdaji odločbe prešlo na drugo osebo, so na to osebo prešle tudi obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe in so vezane na lastništvo objekta. Vendar pa to ni stvar tega postopka in v ničemer ne vpliva na zakonitost obravnavanih odločb, temveč bo treba o teh vprašanjih odločati v okviru morebitne upravne izvršbe.
gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - skladnost projekta s prostorskim aktom
Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavlja pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico. Čeprav PUP med dovoljenimi posegi spremembe namembnosti posebej ne navaja, je le-ta v obravnavanem primeru, ko je izrecno dopustna celo novogradnja, vsekakor dopustna, saj glede na navedeno določbo ZGO-1 predstavlja manjši poseg od tistih, ki so na podlagi PUP izrecno dovoljeni.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva
V konkretni zadevi je glede na povzete izjave v obrazložitvi akta, dokazno oceno tožene stranke ter pavšalne navedbe v tožbi očitno, da je prošnja tožnice neutemeljena, ker je SLEDNJA navajala samo nepomembna dejstva za obravnavanje upravičenosti prošnje za mednarodno zaščito. Zato toženi stranki ni bilo treba odločati o prošnji v rednem postopku.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZSPJS člen 38, 38/1, 38/6.
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - javni uslužbenci - plače javnih uslužbencev - dodatek na delovno uspešnost
Že 3. odstavek 6. člena ZDIJZ je zakonska podlaga za to, da se prosilcu sme dati podatek o delovni uspešnosti posameznega uslužbenca, saj je izrecno določeno, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatek o porabi javnih sredstev oziroma podatek, povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, delovna uspešnost pa je nedvomno podatek, ki izhaja iz delovnega razmerja javnega uslužbenca. Nadalje pa obstaja še ena pravna podlaga, na podlagi katere je stranka z interesom upravičena do podatka o delovni uspešnosti javnih uslužbencev, in to je 1. odstavek 38. člena ZSPJS.
vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - dogovor o načinu vračila brezplačne pravne pomoči
S sklenitvijo poravnave je bilo skupno premoženje razdeljeno med tožnika in njegovo bivšo (zunaj)zakonsko partnerico, tako da je tožnik pridobil del zemljišča, na stanovanjski stavbi pa sta stranki ustanovili etažno lastnino, ki obsega dva posamezna dela stavbe ter skupne dele. Solastniška deleža posameznih delov zgradbe na skupnih delih znaša ½ za vsakokratnega lastnika.
V konkretnem primeru sta stranki zaradi socialnega položaja tožnika sklenili dogovor, da bo tožnik vrnil znesek neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v 36 obrokih.
Fikcija danega soglasja k cenam poštnih storitev iz šestega odstavka 37. člena ZPSto-2 ne nastopi v primeru, ko je odločitev v roku (tridesetih oz. petinštiridesetih dni) sprejeta in dokazano poslana (odpremljena) naslovniku.
Morebitno nezakonitost razpisnih pogojev je dopustno uveljavljati s pravnimi sredstvi v obliki tožbe zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Razpis je le eno od procesnih dejanj, čeprav je v obliki splošnega akta izdan v postopku pred izdajo dokončne odločbe o izbiri koncesionarja. Sodišče v okviru preizkusa zakonitosti izpodbijane odločbe hkrati daje sodno varstvo pravic strank v zvezi z razpisnimi pogoji.
Tožnik je sodno varstvo človekovih pravic zaradi razpisa izkoristil s tem, ko je vložil tožbo (v rednem) upravnem sporu, zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Ker je v konkretnem primeru predvideno drugo sodno varstvo (v rednem upravnem sporu), niso izpolnjene procesne predpostavke iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi s 157. členom Ustave, zato v isti zadevi ni možno sprožiti hkrati še upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic zoper javni razpis.
Uredba je toženi stranki v 5. odstavku 3. člena dala pooblastilo, da sama ovrednoti posamezno prednostno merilo. Tožeča stranka je s tem, ko se je prijavila na javni razpis, kriterij zagotavljanja popustov sprejela tak, kot je bil objavljen, zato ne more v tožbi izpodbijati pogojev javnega razpisa, kar velja tudi za vse ostale tožbene navede, ki se nanašajo na domnevno spornost kriterijev.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10, 30/11. ZUP člen 9, 138.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ugotavljanje dejanskega stanja - načelo zaslišanja stranke
Iz povratnice v spisu izhaja, da je tožnik odločbo, s katero mu je bil namesto odvetnika Č.Č. določen odvetnik A.A., prejel dne 26. 5. 2010. Odvetnik A.A. pa je predlog za razrešitev iz razlogov, ki naj bi bili na strani tožnika, sodišču poslal po faksu že dne 20. 5. 2010 dopoldne, kar pa je celo na isti dan, ko je prejel odločbo o njegovi določitvi za odvetnika v navedeni zadevi. Zaradi tega tožena stranka ni imela podlage, da je celotno dejansko stanje v tej zadevi, ki ga je tožena stranka štela za pravno relevantnega, vzela izključno iz predloga za razrešitev odvetnika A.A. z dne 20. 5. 2010.