Kršena so pravila postopka, če tožnik v ugotovitvenem postopku ni bil zaslišan in seznanjen z dokazi, ki ga bremenijo. Stranka ima pravico biti seznanjena z izpovedbo priče, ki je bila lahko zaslišana le, če jo je pristojni organ odvezal čuvanja uradne ali druge tajnosti.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina za zaplenjeno premoženje - pasivna legitimacija občine - pravno nasledstvo ljudskih odborov
Pravilna je pravna presoja, da Republika Slovenija ni pasivno legitimirana za predlagateljičin zahtevek, ker je obravnavano zaplenjeno nepremičnino, ko je ta zaradi zaplembe prešla v državno last, prevzel v upravljanje (in torej pridobil premoženjske pravice, ki so ustrezale lastninski pravici, pač na način, ki je ustrezal tedanji vsebini državne lastnine - oz. po besedilu 14. člena Ustave FLRJ/46 občeljudske imovine, tj. imovine v rokah države) ljudski odbor A. (in ne organ tedanje LR Slovenije ali FLRJ). Ugotovitev, da je obravnavano zaplenjeno nepremičnino po njenem prehodu v državno last, prevzel ljudski odbor A., je: 1) v skladu s pojmovanjem tiste lastninske sfere, ki se je najprej imenovala državna lastnina, nato splošno ljudsko premoženje in nazadnje družbena lastnina; 2) v skladu s koncepcijo upravnih teritorialnih enot, na katere je bilo razdeljeno državno ozemlje, s tem da so bili za pravne osebe deklarirani ljudski odbori - nakar je bila razdelitev državnega ozemlja na teritorialne enote ustavnopravno (z Ustavo SFRJ/63 in Ustavo SRS/63) koncipirana kot razdelitev na temeljne družbenopolitične skupnosti - občine, katerim je bila priznana pravna osebnost - ta razdelitev pa je bila v veljavi tudi ob sprejemu predpisa, ki je podlaga za predlagateljičin zahtevek, tj. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS, Ur. l. SRS 17/78, 32/89 in RS 12/92).
UZITUL člen 9, 9/1, 9/2, 9/3. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba stanovanjskega organa JLA po 25.6.1994 - prva dodelitev - nezakonita vselitev - preselitev iz stanovanja, ki ni spadalo v vojaški stanovanjski fond - pomen Dogovora o dokončanju umika JLA iz RS
1. Dogovor o dokončanju umika JLA iz RS ni mogel pomeniti, da bi zveznim organom t.j. v konkretnem primeru organu JLA, ostala razpolagalna pravica na stanovanjskem fondu, ki se nahaja na območju RS do njegovega podpisa. Z njim je opredeljen le način izvajanja sicer jasno določenega prevzema kot ga določa že citirani 1. odst. 9. čl. in do katerega je prišlo 25.6.1991. Iz povedanega pa sledi tudi odgovor na revizijske očitke, češ da je RS pridobila lastninsko pravico šele z Dogovorom o dokončanju umika JLA iz RS (prim. še Uredbo o zemljiškoknjižni izvedbi prenosa nepremičnin bivše SFRJ na RS in Uredbo o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA, obe Ur.l. RS 24/92). 2. Trditve, da je toženka pred preselitvijo v sporno stanovanje že imela stanovanjsko pravico na stanovanju, ki ji jo je dodelila Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj leta 1989, niso pravno relevantne. Ker tožeča stranka nima upravičenj do tega, toženkinega prejšnjega stanovanja, ji ni moč naložiti, da toženki omogoči preselitev vanj.
Upravni organ bistveno krši pravila postopka, če v odločbi ne pojasni in pravno utemelji razlogov, zaradi katerih se je stranka pritožila. Organ, ki odloča o pravici do davčne olajšave po zakonu o dohodnini za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, se glede tega vprašanja lahko opre le na izvedenca ustrezne stroke (183. člen ZUP). Olajšava iz 3. odstavka 8. člena zakona o dohodnini izključuje olajšavo po 1. odstavku navedenega člena.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS11115
ZDen člen 25.ZUP člen 135. ZUS (1977) člen 62, 63.
stanovanjske in poslovne stavbe - vrednost podržavljenega in vrnjenega premoženja - primerjava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ugotavljanje skladnosti izpodbijane odločbe s prejšnjo sodbo tega sodišča
Tožena stranka je nepopolno ugotovila dejstva, saj je pri vrnitvi premoženja primerjala vrednost novih investicij do celotne nepremičnine in ne samo do nacionaliziranega dela.
vrnitev nepremičnine v naravi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če upravni organ ni raziskal in ugotovil dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obstoja pogojev za uporabo izjeme oz. izjem iz 19. člena ZDen v postopku denacionalizacije, je ostalo dejansko stanje v postopku nepopolno ugotovljeno.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev ograje kot posledica nadaljevanja ustavitve del
Po pravnomočnosti odločbe o ustavitvi gradnje je tožnik nadaljeval z gradnjo, pravnomočno pa je bila zavržena njegova vloga za izdajo odločbe o priglasitvi del. Odločba o odstranitvi del je zato pravilna, ker so zanjo dani pogoji po 3. odstavku 74. člena ZUN.
CZ člen 28, 28/1-5. Pravilnik člen 7, 7/3.ZUP člen 159, 166, 170, 170/3.
carinske oprostitve - nemožnost oprostitve carine za podedovani v tujini prevzet in vplačan avto po pokojnikovi smrti - obnova postopka - knjigovodska listina prodajalca kot nov dokaz
Tožnici ni uspelo v obnovi upravnega postopka dokazati, da je lastninsko pravico na v takratno Jugoslavijo uvoženem osebnem avtu še pred smrtjo pridobil v tujini (Nemčiji) njen mož, saj iz izpiska knjigovodske listine prodajalca, ki jo je uradno overil nemški državni organ in ima dokazno moč domače javne listine (3. odstavek 170. člena ZUP) izhaja, da je bila kupnina za ta avto izročena v gotovini prodajalcu po smrti tožničinega moža, ki avta za časa življenja ni prevzel.
Namen začasne odredbe v postopku denacionalizacije je zavarovanje obstoječega stanja oz. obsega premoženja zavezanca; za izdajo zadostuje, da je zahtevek verjetno izkazan. Oblika vrnitve premoženja je stvar nadaljnjega postopka in ne vpliva na izdajo začasne odredbe.