ZKZ člen 93, 93/1, 93/2.ZUP člen 209, 209/2, 242, 242/1.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - način dodelitve - posestno varstvo od dodelitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Po 93. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) uvede komasacijske udeležence v posest zemljišč, ki so jim dodeljena z določbo o novi razdelitvi zemljišč upravni organ s tem, da jim dodeljena zemljišča pokaže v naravi. Od tedaj dalje ima komasacijski udeleženec nasproti prejšnjemu lastniku posestno varstvo po določbah zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožeča stranka si zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi pravice do revizije ni zagotovila. Iz podatkov spisa tudi ni razvidno, da bi sodišče zaradi ugotovitve vrednosti spornega predmeta postopalo v skladu z določbo 3. odstavka 40. člena ZPP.
Ena od procesnih predpostavk za meritorno presojo pritožbe je njena pravočasnost. Če je pritožba prepozna, jo mora zavreči že prvostopno sodišče (358. člen ZPP). Če pa to tega ne stori, jo zavrže pritožbeno sodišče (367. člen). Če pritožbeno sodišče prepozno pritožbo meritorno obravnava, bistveno krši določbe pravdnega postopka.
oprostitev plačila - uvoz blaga za neposredno opravljanje kulturne umetniške dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Samo iz razloga, da s scensko dejavnostjo ni mogoče samostojno nastopati na kulturni sceni, ni mogoče zavrniti uveljavljene oprostitve plačila carine. Svetlobna scena je neločljivi del celotnega kulturnega prikaza in če ta del prireditve izvede v okviru registrirane dejavnosti druga organizacija, le-ta v tem delu neposredno opravlja kulturno umetniško dejavnost.
Ob vložitvi tožbe dne 29.10.1993 je mejno vrednost za dopustnost revizije predstavljal znesek 80.000,00 SIT. Ker te vrednosti višina denarne terjatve, ki se uveljavlja s tožbo, ne presega, je bilo treba revizijo stranskega interventna na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.
Za pomožne objekte za smotrno izrabo kmetijskega zemljišča, namenjenega za vinograd in sadovnjak, ni mogoče šteti prostora za rejo domačih živali in gnojne jame.
revizija - dovoljenost revizije - spor o sklenitvi najemne pogodbe po SZ - vrednost spornega predmeta
Stanovanjski zakon ne pozna več stanovanjske pravice, ki jo je opredeljeval prejšnji Zakon o stanovanjskih razmerjih. Tožeča stranka, ki je lastnica stanovanja, zahteva v pravdi izselitev na podlagi določb Stanovanjskega zakona. Tudi tožena stranka se med pravdo ni sklicevala na stanovanjsko pravico. Trdila je, da je v stanovanju živela z materjo. Mati je z občino sklenila 27.3.1992 najemno pogodbo po določba SZ, ter v letu 1993 umrla.
Spori o razmerjih, ki jih ureja Stanovanjski zakon, so premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 2.odstavka 382.člena ZPP. V predmetni zadevi tožeča stranka ni označila vrednosti spornega predmeta. Ker ne gre za denarni zahtevek, in ker vrednost ni bila določena tako kot predpisuje 40.člen ZPP, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - časovna omejitev upravičenosti zahteve na denacionalizacijo - čas sklenitve spornega pravnega posla - čas veljavnosti predpisov na podlagi katerih je bil sklenjen pravni posel
Časovne omejitve, ki izhajajo iz 3. in 4. člena ZDen veljajo res tudi za 5. člen. Vendar pa se te omejitve ne nanašajo na akt podržavljenja (v tem primeru pogodbo), temveč na predpis, ki je bil podlaga takšnemu aktu. Zato za odločitev o zavrnitvi zahteve ne zadošča vedno le ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena po sprejetju ustave leta 1963. Treba je še ugotoviti, ali je bila pogodba sklenjena na podlagi katerega od predpisov po 3. in 4. členu ZDen, in ali je ta predpis v času sklenitve pogodbe še veljal. Takšno razlago narekuje načelo enakosti pred zakonom.
tožba na izpraznitev stanovanja - imetnik pravice uporabe
Če ima uporabnik stanovanja ob uveljavitvi SZ status imetnika pravice do uporabe stanovanja (34. čl. ZSR), ni utemeljen zahtevek na izpraznitev stanovanja po določilu 58. čl. SZ brez priskrbetve drugega primernega stanovanja.
Tožnica je živela v družinski skupnosti s taščo, ker je bila toženčev zakonec. In kot zakonec je bila moralno dolžna tašči nuditi le tisto vsakdanjo pomoč, ki je normalna v družinski skupnosti. Pomoč, ki je to presegala, pa ni bila dolžna nuditi ona, temveč toženec (124. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Če jo je prevzela nase, je to storila zato, ker je želela olajšati življenje tožencu kot svojemu zakoncu. Ko je zakonska zveza prenehala, je pravna podlaga za to brezplačno naklonitev tožencu odpadla. Če pa je pravna podlaga odpadla, je tožnica smela zahtevati vrnitev tistega kar je dala (4. odstavek 210. člena ZOR).
nadzorstvena pravica - odprava odločbe - razlogi - stvarno nepristojen organ za ugotavljanje pogojev tehnične opremljenosti in varstva pri delu
Podan je razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, če je ugotovitveno odločbo, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji, izdala tržna inšpekcija, namesto občinskega upravnega organa, pristojnega za gospodarstvo.
Ob ugotovitvi, da sta bila dva izvoda oporoke uničena in da je pokojni oporoko hotel uničiti, je tudi odločitev, da je bila oporoka na ta način preklicana, materialnopravno pravilna.
povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - totalka
Res je sicer, da mora oškodovanec poskrbeti za to, da bo škoda čim manjša, oz. za to, da se škoda po škodnem dogodku ne bo povečala, vendar to ne velja tedaj, ko gre za "totalko". "Totalka" pomeni, da je vozilo tako poškodovano, da popravilo ni več smotrno. In sicer ne le stroškovno, temveč tudi tehnično. Oškodovancu zato ni mogoče nalagati, da tudi tako poškodovano vozilo popravi, saj bi to nasprotovalo temeljnemu odškodninskemu načelu, da naj se vzpostavi tak položaj, kakršen je bil pred nastankom škode (1. odstavek 185. člena ZOR).
povrnitev gmotne škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - sprememba prisojene odškodnine - renta - povečanje rente - spremenjene okoliščine
Tožbena podlaga tožnikovega zahtevka na zvišanje rente je bila, da je bil tožnik premeščen 1.9.1989 na drugo delovno mesto, in da je to v zvezi s posledicami prometne nesreče. Med dokaznim postopkom sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da premestitev na drugo delovno mesto (1.9.1989) ni posledica tožnikovih poškodb v prometni nesreči leta 1972, temveč je treba razloge iskati drugje.
Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje in glede na zatrjevano tožbeno podlago, revizijsko sodišče ugotavlja, da v odločujočem času, to je ob koncu glavne obravnave, niso bile podane spremenjene okoliščine, ki so pogoj za zvišanje rente (196. člen ZOR).
ukrep urbanističnega inšpektorja - ustavitev gradnje in zaprosilo za izdajo lokacijskega dovoljenja - ukrep za že zgrajeni objekt
Izdaja inšpekcijske odločbe ni vezana na rok od začetka gradnje, zato odločba ni nezakonita, če so inšpekcijski organi za dejansko stanje vedeli že več let oziroma so odločbo izdali po večih letih od postavitve objekta.
V odločbi o odmeri davka od dobička iz kapitala mora biti obrazloženo, kako je izračunana valorizirana vrednost nepremičnine za čas od pridobitve do prodaje in kateri koeficienti rasti cen na drobno, objavljeni v Uradnem listu RS so bili uporabljeni za izračun valorizirane vrednosti nepremičnine. Če odločba take obrazložitve nima, jo ni mogoče preizkusiti in je zato nezakonita.