pritožbena obravnava - pooblastila pritožbenega sodišča - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - novacija - ugotavljanje pogodbene volje - zaslišanje stranke - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Pritožbeno sodišče je izhajalo z materialnopravnega izhodiča, da se prenovitev ne domneva, marveč mora biti izražena, nato je zaostrilo trditveno in dokazno breme tožene stranke do skrajnosti in sprejelo zanjo neugodno dokazno oceno. S tem je v celoti zasenčilo bistvo življenjskega dogodka, kakor je bil ugotovljen v veliki meri z zaslišanjem same tožnice, in na ta način ukrivilo dejansko stanje do te mere, da je procesni rezultat pravnomočne sodbe (odločitev o konkretnem primeru) diametralno nasproten, kot je bil pred sodiščem prve stopnje. Tega ni smelo storiti na tak način.
V literaturi in sodni praksi ni sporno kdaj in zakaj mora ob poseganju v dejansko stanje pritožbeno sodišče razpisati pritožbeno obravnavo ter na njej ponoviti že izvedene dokaze.
Ker dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji tudi na (ali celo predvsem) na izpovedbi tožnice o okoliščinah sklepanja druge najemne pogodbe, je pritožbeno sodišče s posegom vanjo, ne da bi svojo drugačno dejansko hipotezo preizkusilo v kontradiktornem dokaznem postopku na pritožbeni obravnavi, kršilo že procesnopravna pravila, konkretno drugi odstavek 347. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dejansko prebivališče - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Udeleženec ima sicer prijavljeno stalno prebivališče na območju pristojnega sodišča v Novi Gorici, vendar pa od 17. 2. 2022 dalje dejansko prebiva v Mariboru v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, kjer se izvršuje izrečen mu varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in se domneva, da bo v Mariboru prebival daljši čas. Glede na to, da gre za postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, v katerem se presoja razsodnost te osebe, bo moralo sodišče udeleženca zaslišati na naroku na sodišču ali tam, kjer prebiva. Ob upoštevanju novih okoliščin bo verjetno potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja, zaradi česar bo moral izvedenec medicinske stroke po vsej verjetnosti udeleženca še enkrat pregledati. Navedene okoliščine so tudi po oceni Vrhovnega sodišča take narave, da bo predvidoma postopek lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo predvsem v korist udeleženca. Zato je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Mariboru.
predlog za dopustitev revizije - razveza pogodbe - premoženjska škoda - neprofitna organizacija - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stvarna pristojnost - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - zavrnitev predloga
Predmet delegacije pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP je krajevna in ne stvarna pristojnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da tožnik zahteva povrnitev škode zaradi ravnanj pristojnega sodišča in tudi od sodnice pristojnega sodišča, narekuje sklep, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri tem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, ter predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
ZDavP-2 člen 103, 103/4. ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izvršba - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - davčni dolg - obročno plačilo - dokaz zapadlosti terjatve - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora upnik pri obročnem načinu odplačevanja davčnega dolga v primeru dolžnikove zamude s plačilom posameznega neplačanega obroka, ki v skladu s četrtim odstavkom 103. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) povzroči zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov, ob vložitvi predloga za izvršbo dokazati zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov v smislu tretjega odstavka 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ali glede na zakonsko določbo 103. člena ZDavP-2 zadostuje zgolj trditev o zapadlosti vseh naslednjih neplačanih obrokov davčnega dolga.
predlog za dopustitev revizije - nepremoženjska škoda - kršitev osebnostnih pravic - enotna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu - majhno sodišče
Dejstvo, da je predlagatelj postopka nekdanji sodnik sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi, da gre za majhno sodišče in majhen kraj, in tudi upoštevaje naravo zadeve - spor med sorodniki, natančneje razdružitev solastnega premoženja med sorodniki, utegne pri nasprotnem udeležencu in v javnosti vzbuditi dvom v korektnost postopka in nepristranskost sojenja.
Upoštevaje še dejstvo, da je predlagatelj delegacije nasprotni udeleženec, torej stranka (in ne sodišče), in da je nasprotni udeleženec že izrazil dvom v nepristranskost sodišča, je po presoji Vrhovnega sodišča tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00056093
ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - plačilo pogodbene kazni - osebni stečaj - učinkovanje odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Iz tožbe je razvidno, da tožnik uveljavlja odškodnino (med drugim) zaradi domnevno protipravnega ravnanja Okrožnega sodišča v Ljubljani oziroma sodnice tega sodišča. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri tem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Že iz pritožbenih navedb oziroma pritožbi priložene izjave izhaja, da je volilna komisija odločala o vlogi stranke in da je odločitev o potrditvi liste kandidatov v skladu z njeno vlogo. Vlagatelj liste namreč v svoji izjavi, na katero se pritožnik sklicuje, sam navaja, da je popravek oziroma spremembo na vlogi podpisal. V takem primeru pa je glede vprašanja pravnega interesa za sodno varstvo volilne pravice bistveno, da se izpodbijana odločitev nanaša na vlogo, kakršno je popravil oziroma spremenil sam vlagatelj in da se izpodbijana odločitev sklada s to vlogo. To pomeni, da drugačne, za pritožnika ugodnejše odločitve, na podlagi navedene vloge VKVE ne bi mogla sprejeti. Tudi če bi Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi, VKVE glede na popravljeno oziroma spremenjeno vlogo ne bi mogla odločiti o vlogi, kakršna je bila prvotno vložena. Pritožnik si torej z vsebinsko odločitvijo Vrhovnega sodišča o njegovi pritožbi ne more izboljšati svojega pravnega položaja.