ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 51.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje razvezanih zakoncev - posebno premoženje - nepremičnina - čas pridobitve nepremičnine - obstoj življenjske skupnosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali posebno premoženje zakonca, vloženo v nakup stanovanja, za katerega je ta zakonec sklenil predpogodbo s prodajalcem stanovanja, ki se je kasneje razvezala zaradi neizpolnitve s strani kupca, lahko postane skupno premoženje le zato, ker je bilo stanovanje kupljeno po skupni odločitvi zakoncev in ker sta zakonca v tem stanovanju nekaj časa živela skupaj, v nakup pa skupnega premoženja nista vložila in v času sklenitve prodajne pogodbe med drugim zakoncem in prodajalcem stanovanja za isto stanovanje, sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, med njima ni več obstajala dejanska življenjska skupnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00057353
ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 379, 379/1. ZDR člen 179, 179/1. OZ člen 131, 964/1, 965/1. URS člen 22, 25.
plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - poškodba delavca pri delu - padec z gradbenega odra - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - vzrok za nastanek škode - opustitev delodajalca - gradbeni oder brez varovalne ograje - obveznost opredelitve sodišča do navedb strank - standard obrazloženosti sodne odločbe - opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe - kršitev pravice stranke do izjave - kršitev pravice do pritožbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Bistveno za presojo toženkine odškodninske odgovornosti je, kaj je vzrok za poškodbo/škodo. Tožnik je med drugim vsebinsko trdil, da je treba pravno relevantni vzrok za nastanek škodne posledice pripisati opustitvi toženkinega zavarovanca, ker bi moral poskrbeti za varovalno ograjo na gradbenem odru, pa je to opustil, in je zaradi tega nastala ravno taka škodna posledica, ki jo skuša preprečiti pravilo o postavitvi varovalne ograje. Ta trditev ni očitno neutemeljena niti ni glede na materialnopravno podlago o krivdni odškodninski odgovornosti, na katero sta se oprli nižji sodišči, nebistvena. Tudi če je tožniku "sámo" spodrsnilo, bi morda varovalna ograja, ki bi morala biti nameščena (da je tako, izhaja iz izvedenskega mnenja), padec z višine lahko preprečila, zato je njena odsotnost vzrok za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca. Tožnikovi argumenti o vzročni zvezi med protipravno opustitvijo - odsotnostjo varovalne ograje - in škodo, ki jo varovalna ograja lahko preprečila, so bile torej taki, da bi lahko vplivale na odločitev sodišča. Čim je tako, so zahtevali obrazložen in vsebinski odgovor nižjih sodišč.
Tožnik v reviziji zato utemeljeno opozarja, da sta nižji sodišči s tem, ko se sodišče druge stopnje ni opredelilo do tožnikovih pritožbenih navedb glede opustitev toženkinega zavarovanca, čeprav je tožnik navedbe v tej smeri pravočasno zatrjeval že pred sodiščem prve stopnje, sodišče prve stopnje pa njegovih trditev prav tako ni obravnavalo, kršili tožnikovo pravico do izjave iz 5. člena ZPP, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožniku s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegovih navedb pred sodiščem. Opustitev odgovora na relevantne navedbe pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen URS) in pritožbe (25. člen URS).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.
Četudi o predmetni zadevi odloča sodnik sodišča prve stopnje, položaj prvega udeleženca, ki je višji sodnik na sodišču, ki odloča o rednih pravnih sredstvih zoper prvostopenjske odločbe, pomeni okoliščino, ki bi utegnila pri strankah vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi to lahko negativno vplivalo na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku.
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2. ZS člen 105a, 105a/4.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota - skrbnost odvetnika - pravica do izjave v postopku - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Podane okoliščine, ki kažejo na pristojnost drugega sodišča, so povzročile nejasnost, ki lahko vodi v očitno pomoto, kljub temu da je bila vloga vložena in naslovljena na nepristojno sodišče. Te nejasnosti bi sodišče moralo odpraviti s seznanitvijo stranke o prenosu pristojnosti na podlagi 105.a člena ZS, saj v takem primeru do obravnavane situacije ne bi prišlo, če bi, pa očitna pomota ne bi bila podana, saj bi bila pristojnost sodišča popolnoma jasna.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - večstanovanjska stavba - funkcionalno zemljišče k stavbi - pretekla raba zemljišča - prostorski akti - skupno pripadajoče zemljišče - parkirišče - dostopna pot - javno dobro - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Naknadna izločitev dela soseske in njeno nadaljnje samostojno načrtovanje ne pomeni nujno vsakršno zanikanje pravic etažnih lastnikov dotlej že zgrajenih stavb na načrtovanih skupnih funkcionalnih zemljiščih, ki so bila kasneje obenem z izločenim delom soseske tudi dejansko zgrajena; zlasti ne upoštevajoč ugotovitve izvedenca, da so se površine teh funkcionalnih zemljišč nepravilno upoštevale dvakrat. Območje se je urejalo z namenom zagotovitve funkcionalnih površin načrtovanih sosesk, kar izključuje javno dobro in uporabo površin s strani vseh in vsakogar. Ni odločilna sedanja raba, ampak pretekla raba do lastninjenja, vztrajanje pri ohranitvi sedanjega stanja in načina uporabe pa tudi ni jamstvo, da bo v interesu stanovalcev, etažnih lastnikov in drugih uporabnikov tako ostalo tudi vnaprej.
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in presodilo, da je pretekla redna raba zemljišča utemeljena tudi v primeru, če se ni izvrševala od izgradnje stavbe dalje. Ob upoštevanju dinamičnega načela so namreč pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča poleg sprememb na normativni ravni relevantne tudi vse naknadne spremembe v naravi, vključno s spremembo rabe zaradi naknadne umestitve skupnih funkcionalnih površin v sosesko.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - ugovor res iudicata - zavrnitev ugovora - dovoljenost revizije zoper procesni sklep - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi ugovora o pravnomočno razsojeni stvari nasprotnih udeležencev, kljub temu da je sodišče o ugovoru odločilo s posebnim sklepom ni takšen. Z izpodbijanim procesnim sklepom je sodišče odločilo, da je sojenje dopustno, ker ni podana negativna procesna predpostavka, ki bi onemogočala meritorno odločanje, ne pa o glavni stvari.
Toženec je predlog za dopustitev revizije umaknil, preden je Vrhovno sodišče o njem odločilo, zato je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je predlog umaknjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00056111
ZZZDR člen 51. ZTLR člen 16, 24, 25, 26. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med zakoncema - darilo, dano enemu od zakoncev - solastnina - razpolaganje s solastnim delom nepremičnine - dejanska etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - identiteta hiše - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00055535
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - ugotovitev obstoja lastninske pravice - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Ker je sodnica - druga toženka - sodelavka sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani, so izkazani pogoji za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče ne more ocenjevati, ali je stališče sodišča druge stopnje o obstoju procesne kršitve, o nepravilni uporabi materialnega prava ali o nepopolno oziroma zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, pravilno. Presodi lahko le, ali bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00055276
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 82/2, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2(n), 28, 28/2.
mednarodna zaščita - znatna nevarnost pobega prosilca - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pritožnik predhodno že vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Bolgariji in na Hrvaškem, nato pa ju zapustil, ne zadostuje za ugotovitev, da je pritožnik znatno begosumen.