predlog za dopustitev revizije - nadurno delo - voznik - zavrnitev predloga
Predlagani vprašanji merita na neveljavnost izjave, ker ne gre za dvostranski sporazum. Ker ne gre za vprašanji, ki bi bili pravno pomembni v tem postopku, se predlog zavrne.
ZPP člen 17, 30, 30/1, 46, 46/1, 47, 47/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Ker tožnica v sporu vtožuje od toženca plačilo odškodnine za škodo, ki jo je toženec kot direktor tožničinega delodajalca povzročil tožnici s kaznivim dejanjem kršitve njenih temeljnih pravic iz delovnega razmerja, ta spor ne spada med spore, ki so opredeljeni v prvem odstavku 5. člena ZDSS-1. Za reševanje tega spora je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.
OZ člen 191, 191/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2008) člen 22, 22/1, 22/2, 32, 32/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zavrnitev predloga
Predlagana vprašanja v zvezi z utemeljenostjo odpovednega razloga in odmero denarnega povračila niso pomembna pravna vprašanja, zato se predlog za dopustitev revizije zavrne.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezni odpovedni razlog - obstoj odpovednega razloga
Splet okoliščin, ki jih je sodišče druge stopnje presojalo le parcialno, kaže na to, da odločitev o ukinitvi delovnega mesta in odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila posledica potrebe po racionalizaciji poslovanja in boljši organizaciji dela. Vsaka od teh okoliščin zase in sama po sebi morda res ne vpliva na zakonitost odpovedi, povezane vse skupaj pa kažejo na navideznost razloga za odpoved.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - KMETIJSTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00055901
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 31, 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - plačila za izvajanje ukrepov OMD - Degresija plačil OMD - kmetijske subvencije - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - prenos kmetijskih zemljišč - kmetijska gospodarska enota - kmetijska gospodarska celota - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Uporaba 60. člena Uredbe 1306/2013 je izrecno vezana na odobritev ugodnosti „fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno (...)“. Ne zadostuje torej ugotovitev, da so bili pogoji za pridobitev ugodnosti umetno ustvarjeni, temveč se morajo nanašati na osebo, ki skuša na njihovi podlagi te ugodnosti tudi pridobiti. Ker je revident po nespornih ugotovitvah Upravnega sodišča po predmetnem prenosu parcel v postopku za odobritev plačila OMD prijavil manjšo in ne večje površine svojega KMG, kar smiselno pomeni tudi nižje izplačilo, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče šteti, da je ta prenos parcel zanj že sam po sebi pomenil umetno ustvarjanje pogojev iz 60. člena Uredbe 1306/2013. Pridobljena ugodnost bi bila namreč zanj nižja in ne višja kot pred prenosom.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - kriteriji
Kriterija trajanja delavčeve zaposlitve ni mogoče razlagati tako, da se pri tem upošteva tudi obdobje s sodbo sodišča priznanega trajanja delovnega razmerja. Pri trajanju delavčeve zaposlitve se upošteva čas od sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu do njenega prenehanja (ali odpovedi), pri obsegu pravic, ki jih je delavec uveljavil do prenehanja delovnega razmerja pa čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ali odpovedi do sodne razveze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00055897
ZUS-1 člen 24, 24/1, 24/3, 32, 32/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - opravičen razlog za zamudo - zahteva za izdajo začasne odredbe - namen začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - pavšalne in neizkazane navedbe
Vrhovno sodišče sodi, da nenadna sprememba obratovalnega časa bencinskega servisa, ki zagotavlja storitve dežurne pošte, ki poleg tega neposredno sovpada z dnem izteka pritožbenega roka (v istem tednu) ter ob upoštevanju, da je bil pooblaščenec pritožnika ob spremembi delovnega časa hospitaliziran, predstavlja okoliščino oziroma oviro, ki je stranka ni mogla predvideti niti preprečiti niti in je tudi ni mogoče pripisati njeni krivdi. Ob upoštevanju predstavljenih dejanskih okoliščin obravnavanega primera, Vrhovno sodišče meni, da skrbnost dobrega strokovnjaka, po kateri mora ravnati pritožnikov pooblaščenec, ne nalaga, da bi moral odvetnik oziroma pooblaščenec vedno znova preverjati obratovalni čas dežurne pošte, še posebej v primeru njenega dolgotrajnega (večletnega) poslovanja do določene ure. Navedene okoliščine zato izkazujejo opravičljiv vzrok za zamudo roka za vložitev pritožbe.
Upravno sodišče je glede trditev o grozečem stečaju v izpodbijanem sklepu izrecno navedlo, da grozeča nelikvidnost nedvomno predstavlja težko popravljivo škodo, vendar je pritožnik s predloženimi podatki ni izkazal. Tako stališče je tudi skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča. Glede samega nastanka materialne škode pa je Vrhovno sodišče v svoji sodni praksi že večkrat sprejelo stališče, da samo materialna škoda praviloma ne pomeni težko popravljive škode.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
S prvima dvema vprašanjema toženka sprašuje o pravilni uporabi materialnega prava, vendar v nadaljnji obrazložitvi tega, zakaj je sodišče ti dve vprašanji rešilo nezakonito (kot obvezni sestavini predloga po četrtem odstavku 367.b člena ZPP), tega ne navede, temveč mimo postavljenih vprašanj očita sodišču prve in druge stopnje napačno dokazno presojo, kar ni dovoljen revizijski razlog. Smiselno se obrazložitev toženkinih očitkov v zvezi s prvima dvema vprašanjema nanaša tudi na uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka, ki pa jih le navrže in ne konkretizira. Zadnji dve vprašanji sta obrazloženi splošno in brez okoliščin, ki bi (tudi upoštevajoč institut mobinga) kazale na pomembnost teh vprašanj. Obenem predlog s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča RS Up 511/2017 zgreši relevanten pravni kontekst problematike, ki je bila obravnavana v tej zadevi in v citirani odločbi Ustavnega sodišča RS.
ZPP člen 367a. ZDR člen 141, 147, 147/1, 154. ZDCOPMD člen 2b, 3. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 - Izjava člen 2, 2/3.
Poleg neenotne sodne prakse višjih sodišč in poleg dejstva, da sodne prakse vrhovnega sodišča glede določenega pravnega pravila ni, je pogoj za podajo predloga za svetovalno mnenje tudi v tem, da bi moralo sodišče uporabiti pravno pravilo, glede katerega zatrjuje neenotnost sodne prakse višjih sodišč in neobstoj sodne prakse vrhovnega sodišča. Ta pogoj po presoji vrhovnega sodišča ni izpolnjen.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Sodba sodišča druge stopnje v nasprotju s sodbo sodišča prve stopnje temelji na presoji, da tožnica ni dokazala preseganja pričakovanih rezultatov. Kljub temu in kljub zelo sporni razlagi pravil o dokaznem bremenu, tožnica v zvezi s tem ne uveljavlja bistvene kršitve. V delu, ki se nanaša na naravo terjatve in uveljavljanje sodnega varstva, pa predlog ne navaja relevantnih razlogov o tem, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 25, 25/2, 30, 30/1, 46, 46/1, 47, 47/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZAID člen 58.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Spor o izročitvi izjave o pridobljenih praktičnih izkušnjah, ki jo mora pod pogoji, določenimi v področnih predpisih, podati pooblaščeni inženir kot mentor posamezniku oziroma kandidatu za pooblaščenega inženirja, ki se praktično usposablja pod njegovim vodstvom, ni delovni spor v smislu prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Za ta spor je pristojno okrajno sodišče.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec v primeru vročanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z osebno vročitvijo v prostorih delodajalca, po tem, ko je delavec odklonil prevzem odpovedi, ravnati v skladu s 144. členom ZPP in odpoved pustiti na delavčevem delovnem mestu z ustreznim zaznamkom.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - institucionalno varstvo
Za odločanje o v reviziji očitanih kršitvah določb postopka je pomembna tudi vsebina pritožbenih navedb tožnic, saj revizijsko sodišče ne more upoštevati tistih revizijskih trditev o bistvenih kršitvah določb postopka (v okviru revizijsko dopuščenega vprašanja), ki jih tožnici nista predhodno uveljavljali v pritožbi. To bi namreč pomenilo neupravičeno preskakovanje pravnih sredstev.
Analiza pritožbenih navedb kaže, da sta tožnici uveljavljali pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se tudi nekatere pritožbene navedbe, ki bi lahko kazale tudi na uveljavljanje kršitev določb postopka, v nadaljevanju zaključijo z očitki o zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Na nekaj mestih sta sodišču prve stopnje očitali ne dovolj obrazloženo zavrnitev njunih dokaznih predlogov, vendar se je sodišče prve stopnje do tega opredelilo (v 4., 9., 11.,13.,14.,15. točki obrazložitve), te razloge pa je potrdilo sodišče druge stopnje zlasti v 25. in 26. točki obrazložitve. V pritožbi razen sklicevanja na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in neobrazloženost torej ne zasledimo opredeljenega uveljavljanja kršitve njune pravice do izjave. Tožnici v pritožbi tudi nista navedli, da sodišče ni uporabilo kakšne od določb ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, in kako je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezni odpovedni razlog - obstoj odpovednega razloga
Splet okoliščin, ki jih je sodišče druge stopnje presojalo le parcialno, kaže na to, da odločitev o ukinitvi delovnega mesta in odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila posledica potrebe po racionalizaciji poslovanja in boljši organizaciji dela. Vsaka od teh okoliščin zase in sama po sebi morda res ne vpliva na zakonitost odpovedi, povezane vse skupaj pa kažejo na navideznost razloga za odpoved.
ZFPPIPP člen 371, 371/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - poplačilo iz posebne razdelitvene mase - vrstni red poplačila terjatev - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sklep, izdan na podlagi petega odstavka 371. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, zaobjema vsebinsko odločitev o pravicah ločitvenih upnikov do vrstnega reda poplačil iz posebne razdelitvene mase, ali pa zaobjema le odločitev o vrstnem redu plačil, po katerem naj se izvede izplačila ločitvenim upnikom na podlagi obstoječih ločitvenih pravic iz posebne razdelitvene mase?
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje sramotitve slovenskega naroda ali narodnih skupnosti - zakonski znak javnosti - javnost
Zakonskega znaka javne sramotitve ni mogoče razlagati le skozi prizmo komunikacijskega sredstva, s katerim so bile žaljive vsebine prenesene naslovnikom. Zaključek, da je izpolnitev tega zakonskega znaka odvisen le od tega, da je domnevni storilec vsebino poslal prek elektronske pošte, brez da bi pri tem upoštevali druge vidike komunikacije, bi lahko pomenilo izvotlitev varstva časti in dobrega imena narodne skupnosti, čemur je sicer 165. člen KZ-1 namenjen.
Javno deluje tudi tisti storilec, ki izjave namenja zaporedoma različnim osebam, če je s tem (in je mogoče šteti, da gre za enotno dejanje) želel nasloviti nedoločen krog naslovnikov. Zaključek, ki izhaja iz povzetih stališč, je, da pošiljanje elektronske pošte, katere pošiljatelj sicer nedvomno uživa ustavno zagotovljeno pravico do zasebnosti, ne izključuje javnosti delovanja v smislu 165. člena KZ-1.