kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče ugotavlja, da v tem primeru ne gre za nezakonito poseganje tožene stranke v pravice tožečih strank do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja, ki jima jo zagotavlja Ustava RS v 23. členu. Postopek je v navedeni zadevi od vložitve tožbe do odločitve višjega sodišča potekal hitro, čeprav tovrstne tožbe ne sodijo med zadeve, ki jih je potrebno prednostno reševati. Od novega vpisa zadeve v vpisnik do vložitve tožbe v upravnem sporu je preteklo dobro leto, kar pa je glede na trajanje pravdnih postopkov, tako po določbah Sodnega reda, kakor tudi glede na trajanje pravdnih zadev pri toženi stranki čas, ki ga ni mogoče opredeliti za odločanje "brez nepotrebnega odlašanja".
Kdor v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oz. pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazovati, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi. Tožnik je ob vložitvi tožbe izkazoval pravni interes za varstvo svojih pravic v zvezi z izpodbijano odločbo, po kateri mu je bilo zaseženo sporno blago, vendar po presoji sodišča od pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v D pravnega interesa ne izkazuje več, saj je bilo razsojeno, da je dolžan sporno blago odstraniti iz prometa oz. da se blago uniči. Tudi morebitna ugotovitev sodišča o nezakonitosti izpodbijane odločbe na sam predmet upravnega spora ne bi vplivala več, ker je uničen. Tožnik je pravni interes za tožbo v tem upravnem sporu izgubil, saj se z izpodbijanim aktom očitno ne posega v njegove pravice ali pravne koristi.
ZUP člen 260-1, 179, 179/1, 260, 260-1, 179, 179/1, 260.
obnova postopka
Ker med predloženimi upravnimi spisi ni vseh listin (overjenih prevodov) nemških dopisov, sodišče ne more preizkusiti odločilne okoliščine za odločitev v tem upravnem sporu, to je, ali je podan razlog za obnovo postopka carinjenja po v tej zadevi obravnavani ECL.
ZUS člen 69, 69/1, 69/2, 69, 69/1, 69/2. ZIKS-1 člen 25/2, 24, 24/1-1, 25, 25/2, 24, 24/1-1, 25.
odložitev izvršitve
Ker je razlog za odložitev izvršitve zaporne kazni le hujša bolezen zaradi katere obsojenec ni zmožen nastopiti kazni, je tožnik v zmoti, če meni , da se kazen lahko odloži tudi ko ne gre za hujšo bolezen in je obsojenec v zvezi z zdravstvenimi težavami napoten na pregled k specialistu. Po presoji sodišča zato ugotavljanje dejstva, za ugotovitev katerega je tožnik predlagal izvedenca medicinske stroke, sploh ni pravno pomembno.
umik prošnje za azil - izročanje - uporaba prenesenih določb v skladu z ženevsko pogodbo
Za vročanje vabila za zaslišanje prosilca za azil velja po azilnem pravu specifičnost, ki zahteva, da se ZUP v takem primeru uporablja v povezavi z ZAzil in obveznostmi, ki jih ima Slovenija po mednarodni pogodbi Konvenciji o statusu begunca. V skladu z določilom 8. člena Ustave je namreč treba zakon, tudi njegove procesne določbe, razlagati v skladu z mednarodno pogodbo, ki je hierarhično višji pravni akt.
odhodek davčnega zavezanca - davek od dobička pravnih oseb
SRS izboljšav, ki povečujejo bodoče koristi v primerjavi s prej ocenjenimi, primeroma sicer ne našteva. Edina izjema so stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti osnovnega sredstva, ki po SRS 1.6 najprej zmanjšajo do takrat obračunani popravek vrednosti osnovnega sredstva. Določbe SRS o razmejevanju med investicijski vlaganji v opredmetena osnovna sredstva ter vlaganji v tekoče in investicijsko vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev sledijo rešitvam MRS 16 in ne le tistim v točki 24, na katero se sklicuje tožeča stranka. Neposredna uporaba MRS je po določbah 3. poglavja Uvoda k SRS/1993 dopustna le za področja, ki jih noben SRS ne pokriva, saj so sicer MRS, pa tudi rešitve v drugih državah, zlasti v ZDA, kot obvezni okvir upoštevani že pri oblikovanju SRS (2. poglavje Uvoda v SRS/1993). Odločitev je utemeljena tudi v določbi 5. alinee 13. člena ZDDPO, po kateri se med odhodke po tem zakonu rezervacije za kritje možnih izgub ne priznajo. Stališče tožeče stranke, da možnih izgub po tej določbi ni enačiti s pričakovanimi izgubami po SRS 10, ni utemeljeno.
vračanje terjatev in gotovine - vračanje premoženja podržavljenega fizični osebi
Terjatve in gotovina, ki niso podržavljene v sklopu podržavljenega podjetja kot aktiva podjetja ali kot premoženje gospodarske družbe, pač pa fizični osebi kot prejšnjemu lastniku, ne morejo biti predmet denacionalizacije.
stvarna pristojnost - odškodnina za podržavljeno zemljišče
Glede na določbo 3. točke 57. člena ZDen Ministrstvo za okolje in prostor ni (bilo) stvarno pristojno za odločanje o odškodnini za podržavljeno zemljišče, za katerega je, drugače kot prvostopni organ, ugotovilo, da ni stavbno, ampak kmetijsko.
V prehodnem obdobju se lahko kot pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije upošteva le preizkus znanja, ki ga po določbah Pravilnika o postopku sprejemanja odločitev glede določitve programov za preizkus znanja, izvajanja teh programov in načinu preverjanja znanja, opravijo osebe, ki izpolnjujejo minimalne izobrazbene pogoje po starem zakonu. Drugačno tolmačenje določbe 1. odstavka 82. člena ZZasV bi namreč pripeljalo do neenakosti med delavci, ki se zaposlujejo na novo, in pred uveljavitvijo zakona zaposlenimi delavci.
Po 2. odstavku 2. člena ZPOmK se kot podjetje v smislu 1. odstavka šteje tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar vpliva ali lahko vpliva na ravnanje podjetij na trgu. Po kriterijih, ki izhajajo iz te določbe, pravna subjektiviteta tožnice ni tista okoliščina, zaradi katere bi izdane akte navezali na organiziranje in delovanje tožnice.
Denacionalizacija na podlagi 4. člena ZDen je možna le v zvezi s tistim ukrepom brez pravnega naslova, ki ga je državni organ izvršil do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963. To velja praviloma tudi, če tak ukrep predstavlja izdaja ugotovitvene odločbe o prehodu premoženja iz zasebne lastnine fizične osebe v družbeno lastnino.
Davčna osnova je specialna določba 6. odstavka 16. člena ZPD, zato se po presoji sodišča na tej pravni podlagi, v osnovo za davek od prometa proizvodov, ne vštevajo kupcem zaračunani odvisni stroški.
ZEC člen 20a, 15, 15/1, 15/1-1, 20a, 15, 15/1, 15/1-1. Uredba o ekonomskih conah člen 13, 14, 13, 14.
davčna olajšava
Glede na navedene določbe, ki opredeljujejo namen, za katerega je mogoče uveljavljati davčne ugodnosti, tudi po presoji sodišča investicije, ki jo je priglasila tožeča stranka, ni mogoče opredeliti kot začetno investicijo po 15. oziroma 20.a členu ZEC.
ZUS člen 38, 38/3, 38, 38/3. ZAzil člen 36, 36/1-5, 9, 27, 27/1-3, 36/1-5, 9, 27, 27/1-3, 36. ZTuj-1 člen 50/3, 50, 50/1, 50/2, 50/3, 50, 50/1, 50/2.
omejitev gibanja
Tožena stranka ne more kot edini razlog za uporabo 2. alineje 36. člena ZAzil uporabiti argument iz 5. alineje 36. člena ZAzil, ki je samostojen razlog za zlorabo oziroma zavajanje v postopku. Sodišče v tej zadevi ne šteje, da bi morala biti predhodno izdana tožniku odločba o prisilni odstranitvi in da bi se šele v tem primeru lahko tožena stranka oprla na razlog iz določila 5. alineje 36. člena ZAzil, kajti v postopku je mogoče prosilcu dokazati tudi, da je izrazil namero vložiti prošnjo za azil, da bi odložil prisilno odstranitev, če mu predhodno ni bila še izdana odločba o prisilni odstranitvi. V dvomu pa lahko sodišče, če je tožnik na splošno verodostojen, dejstvo presodi v korist tožniku. S tem, ko je tožnik izrazil namero za vložitev prošnje za azil, bi mu morali državni organi, s katerimi je bil tožnik v nadaljevanju v stiku, omogočiti procesne pravice iz 9. člena ZAzil in mu ne bi smelo biti omejeno gibanje brez zakonite odločbe.
Tožena stranka v obravnavanem primeru ni mogla zadostiti kriterijem, določenim v 2. odstavku 35. člena ZAzil, preden ni razčistila z dejstvi in okoliščinami o po tožniku zatrjevani homoseksualni dejavnosti v Iranu, zaradi katere naj bi mu v izvorni državi grozila smrtna kazen. Namreč tožena stranka ni razčistila, ali tožniku dejansko v Iranu, ob njegovem zalotenju pri spolnem aktu z drugim moškim res grozi izrek smrtne kazni po iranskem nacionalnem pravu, zato ker je zagrešil hudo kaznivo dejanje nepolitične narave zunaj RS, to je v izvorni državi (gl. 2. alineo 1. odstavka 4. člena ZAzil in 1. odstavek 2. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjena s Protokolom št. 2 ter njenimi Protokoli št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11). Prav tako tožena stranka ni razčistila, če gre za tako kaznivo dejanje, za katero je v Iranu zagrožena smrtna kazen v primeru, če to dejanje stori le oseba s homoseksualno usmerjenostjo (torej oseba iz skupine ljudi s tako usmerjenostjo), ali pa katerakoli oseba, ki je zalotena pri spolnem aktu z osebo istega spola, ki pa sicer ni homoseksualno usmerjena.
Namen instituta nadaljevanja postopka po zamudi je v tem, da tožena stranka proti plačilu pristojbine zamudniku omogoči nadaljevanje postopka ter mu spregleda posledice zamude. To pa po naravi stvari lahko velja le za tiste roke, s katerimi tožena stranka v postopku razpolaga, torej za tiste, ki jih določa in podaljšuje sama.
davek od dobička iz kapitala - delnice - dohodnina
Ko gre za pogodbeni odnos, je nedvomno na prvem mestu pogodba. To pa pomeni, da je tudi darilna pogodba lahko ustrezno dokazilo iz 60. člena ZDoh. To ni samo, če so za to podani utemeljeni razlogi.
davčni dolg - plačilna nezmožnost - obročno plačilo
Pri odločanju o tožnikovi vlogi za obročno plačilo davčnega dolga, ki ga davčni organ po določbi 91. člena ZDavP lahko dovoli, gre za odločanje po prostem preudarku. S tem je davčnemu organu sicer odprt določen prostor presoje, ki ni pravno vezana. Vendar pa mora biti tudi takšna odločba izdana v okviru in v skladu z namenom zakonskega pooblastila, obenem pa tudi glede takšne odločbe velja, da je podvržena naknadni presoji njene pravilnosti. Da bi sodišče lahko presojalo zakonitost takšne odločbe, mora biti torej tudi v takšni odločbi, kot je izpodbijana, navedena ocena zakonskega dejanskega stanja, stanje stvari, dokazi, ki stanje stvari utemeljujejo in preudarki, ki so vodili upravni organ pri odločanju, skratka vse tiste obvezne sestavine upravne odločbe, ki šele omogočajo njen preizkus in hkrati dajejo možnost učinkovite pritožbe.
Gre za zamenjavo kapitala s tem, ko je ustanovljena družba pooblaščenka kot nova pravna oseba in izdane delnice, ki jih ustanovitelji (vlagatelji) pridobijo glede na vplačilo stvarnega vložka. S tem je podana tudi podlaga za obdavčitev z davkom od dobička iz kapitala.
ZGos člen 12, 12/3, 12/3, 12. ZUP člen 9, 146, 9, 146.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega obrata
Tožeča stranka je uveljavljala ugovore, ki se nanašajo na razlog za zavrnitev zahtevanega soglasja, kot izhaja iz upravnih spisov pa tožeči stranki v teku upravnega postopka ni bila dana možnost, da bi se izjasnila o teh dejstvih in okoliščinah in da bi v zvezi s tem predlagala dokaze, zato prvostopenjske in izpodbijane odločbe ni mogoče opreti te ugotovitve. Takšno ravnanje predstavlja kršitev načela zaslišanja stranke, določenega v 9. členu ZUP, kar je bistvena kršitev določb postopka, ki vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve.