Sodišče ugotavlja, da pritožnikove navedbe o grdem ravnanju hrvaških policistov, ki se nanašajo na prečkanje hrvaško-bosanske meje in na njegovo nadaljnjo policijsko obravnavo, ko je imel status tujca, tudi če so resnične, skupaj s predloženimi poročili nevladnih organizacij, različnimi članki ter mnenji in sodnimi odločbami nižjih sodišč drugih držav v posameznih primerih, ne izkazujejo tehtnih razlogov niti za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu v delu, ki se nanaša na obravnavanje predanih prosilcev po Uredbi Dublin III, niti drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom, da bo pritožnik med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU.
Tožnica je prejela premoženje v konkretni pravdni zadevi. Za uspeh v pravdnem postopku šteje le prisojena glavnica, to je uspeh v vrednosti prisojenega spornega predmeta, ne pa tudi zamudne obresti, ki se v konkretni zadevi niso vstoževale kot glavni znesek, pač pa kot stranska terjatev. V konkretni pravdni zadevi, za katero ji je bila dodeljena BPP, je tožnica delno uspela, saj ji je bila prisojena glavnica v višini 917,00 EUR, šteti pa je tudi, da je premoženje prejela (četudi ga dejansko ni prejela kot nakazilo, saj ga je pred tem pobotala s svojo obveznostnjo iz naslova pravdnih stroškov do nasprotne stranke.
Izdaja (odložitvene) začasne odredbe v zadevi ne more temeljiti na samem dejstvu razveljavitve dovoljenja za začasno prebivanje, temveč na obstoju težko popravljive škode, ki bi zaradi njega oz. v povezavi z njim tožniku lahko nastala, še preden bi sodišče v upravnem sporu pravnomočno presodilo, ali je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.
Sodišče ugotavlja, da je ob odsotnosti kakršnihkoli nasprotnih navedb toženke dejstvo nastale težko popravljive škode, sploh glede na tožnikovo izgubo statusa, odsotnost sredstev za preživljanje in prihodkov ter (grozečo) izgubo prebivališča, ob tem, da v Sloveniji nima nobene druge pridobitne možnosti, izkazano s potrebno stopnjo verjetnosti.
Ker toženka ni podala nobenih navedb o nujnosti razveljavitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo z vidika varovanja javnega interesa in tretjih oseb, sodišče ugotavlja, da je z zadostno verjetnostjo izkazano, da nasproti izdaji začasne odredbe ne stoji javni interes oz. pravno varovani interes nasprotne stranke oz. da ta ne bosta prizadeta z izdano začasno odredbo.