brezplačna pravna pomoč - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodišče je z dopisom tožečo stranko pozvalo, naj mu v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 v postavljenem roku sporoči, ali je z novim sklepom zadovoljna oziroma ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. V dopisu je sodišče tožečo stranko tudi opozorilo, da bo predmetni postopek s sklepom ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, če v danem roku ne bo izjavila ničesar.
mednarodna zaščita - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 19. 7. 2023 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 19. 2. 2024. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, česar tožnikov pooblaščenec niti ne zatrjuje, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor.
ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/3. ZUPJS člen 13, 17, 18.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - finančni pogoj - dohodek prosilca - navajanje novih dejstev in dokazov
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca se ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, če izkažejo, da te nezmožnosti niso zakrivili po lastni volji, kar pa se lahko uporabi tudi za primere nezmožnosti razpolaganja z določenim delom dohodka.
Tožnik ni pravočasno, torej že tekom upravnega postopka prerekal višino izračuna, prav tako ni navajal, da je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti in ni zatrjeval razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivil po lastni volji, zato tudi po presoji sodišča okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, niso izkazane.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28. ZUP člen 153, 153/3, 222, 222/3.
molk organa - uveljavljanje ničnosti - rok za izdajo odločbe - sklep o prekinitvi postopka
Sodišče v zvezi s sklepom o prekinitvi postopka z dne 12. 4. 2018 ugotavlja, da je rok za izdajo odločbe potekel še preden je drugostopenjski organ izdal omenjeni sklep o prekinitvi. Molk organa je tako nastopil ne glede na določbe tretjega odstavka 153. člena ZUP z vezi s tretjim odstavkom 222. člena ZUP. Navedeno še toliko bolj velja v okoliščinah, (i) ko je tožnica sklep o prekinitvi postopka prejela po tem, ko je vložila tožbo zaradi molka, pri čemer tožnica tudi sicer ne bi mogla vložiti samostojne tožbe zoper sklep o prekinitvi postopka, in (ii) ker je tožba zaradi molka organa možna tudi, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, postopek pa ni bil ustavljen (tretji odstavek 28. člena ZUS-1), kar je dejansko stanje tudi v času odločanja v obravnavanem upravnem sporu.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - prosilec iz Alžirije - verodostojnost izjav
Tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Zato po presoji sodišča tožena stranka ni bila dolžna pridobivati informacij o stanju pravnega sistema in izvrševanja kazenskih sankcij v Alžiriji.
Tožnikove pavšalne navedbe, da je izvorno državo zapustil zaradi družinskih sporov in kazenske obsodbe za kaznivo dejanje, ki ga sicer priznava, po presoji sodišča ne izkazujejo preganjanja (diskriminacije) oziroma tega, da bi mu ob morebitni vrnitvi v Alžirijo grozila resna škoda.
davčni inšpekcijski nadzor - blagajniško poslovanje - gotovinsko poslovanje - izdaja računa - opustitev dolžnega ravnanja - zavezanec
Zavezanec za izdajo računa ter izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov v smislu določb ZDavP-2 je tožnik, četudi je do kršitve prišlo v posledici opustitev dolžnega ravnanja pri njem zaposlene delavke.
Prvostopenjski organ in toženka sta zavzela nepravilno stališče, da gre pri odmeri akontacije davka od dohodka iz dejavnosti v postopku davčnega nadzora v razmerju do letne odmere dohodnine za odločitev o predhodnem vprašanju ter s tem za obnovitveni razlog po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZUP. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča pa izhaja, da je odmera akontacije dohodnine sicer samostojna pravna celota in je predmet drugega postopka, kar pa še ni zadosten razlog za opredelitev te odločitve kot odločitve o predhodnem vprašanju, na katero bi bil davčni organ pri odmeri letne dohodnine vezan.
Sodišče sodi, da je tako podana obrazložitev ocene povsem splošna in pavšalna, saj vsebuje zgolj sklic na točkovanje strokovne komisije, iz nje pa ni mogoče razbrati, kaj naj bi bile konkretne pomanjkljivosti tožnikovega projekta (iz obrazložitve izhaja zgolj mnenje oz. zaključek komisije, v ničemer pa razlogi zanj), niti ne, kako konkretno so te vplivale na oceno tožnikove prijave (zakaj je bila tožnikova prijava glede na ugotovljene pomanjkljivosti torej ocenjena prav z navedenim številom točk, ne pa z manj ali več točkami).
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - napačna uporaba materialnega prava - dodelitev subvencije
Vloga tožnika je na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIUPDV, ki določa, da mora delodajalec vložiti vlogo za dodelitev subvencije pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. decembra 2020, glede na to, da je bila vložena (najkasneje) 5. 11. 2020, vložena pravočasno. Tožbeni ugovor, da je Vloga vložena pravočasno, je torej utemeljen in posledično odločitev toženca o zavrženju Vloge, nepravilna.
izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Zavrnitev predloga za izločitev uradne osebe je procesne narave. Ne gre za presojo materialnopravno določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč le za procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo (upravnega) inšpekcijskega postopka. Tožba v upravnem sporu zoper njega ni dopustna.
ZPDZC-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 3, 3-2, 19, 19/1. ZUTD člen 163, 167, 168. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
dejavnost posredovanja začasne delovne sile - delo na črno - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - pravni učinek odločb - pravni interes
Z izbrisom tožeče stranke iz Poslovnega registra Slovenije, kar vključuje prenehanje opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu, je izpodbijana odločba izgubila pravni učinek. Izpodbijana prepoved tožeče stranke ne zavezuje več in ne posega v njen pravni položaj oziroma ne vpliva več nanjo, saj tožeča stranka nima več položaja samozaposlene osebe, za katero prepoved velja. Z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo v nov postopek tožeča stranka ne more več doseči izboljšanja pravnega položaja zase kot podjetnika, saj podjetniške dejavnosti ne opravlja več. Zaradi navedenega izrečena prepoved zanjo ni več pravno pomembna in v njen pravni položaj ne posega. Tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana (2017) člen 4.
javni razpis - obnovljivi viri energije - nepovratna finančna spodbuda - pogoji za dodelitev
Določila Javnega poziva so jasna, enako tudi določila Odloka MOL, ki pravico do finančne spodbude za vgradnjo električnih toplotnih črpalk pogojuje s tem, da za stavbo ni kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina. Da bi toženka pri odločanju o pravici do finančne spodbude lahko upoštevala še prizadevanja toženke, da bi si ogrevanje lahko uredila z uporabo zemeljskega plina, bi toženka morala imeti v upoštevnih predpisih določeno diskrecijsko pravico, katere pa v Odloku MOL, tudi po presoji sodišča, ni.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - utemeljen strah - nerelevantna dejstva - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država
Tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni določno nasprotoval, je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
ZUP člen 68, 214, 214/1, 214,1-2, 214/1-5, 237, 237/2, 237/2-7.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - disciplinski postopek - pisni opomin - zastaranje - neobrazložen sklep
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni razkrila razlogov za ugotovitev, da je bila disciplinska preiskava pravočasno končana. Z drugimi besedami, skopa razlaga tožene stranke je sodišču preprečila, da preveri ali je zaključek, da do zastaranja disciplinske preiskave ni prišlo, pravilen.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - mediji - merila za ocenjevanje vlog - obrazložitev odločbe
Iz kratke in skope skupne obrazložitve je mogoče zgolj razbrati, da je komisija pri dveh merilih in enem podmerilu zaznala pomanjkljivosti, ne pa tudi razlogov za te pomanjkljivosti oziroma primerjave z drugimi projekti, pri nekaterih(pod)merilih pa izguba točk sploh ni pojasnjena, skupna obrazložitev ne daje dovolj jasnih in logičnih razlogov, da bi sodišče lahko presodilo odločitev toženke.
Iz spisov sledi, da so bili gotovinski dvigi denarja s TRR družbe nesporno opravljeni. Spora tudi ni o tem, da evidentiranje dvigov v poslovnih knjigah omenjene družbe ni izkazano, ne v postopku DIN in tudi ne v postopku obnove. Iz podatkov, zbranih v postopku DIN in v obnovljenem odmernem postopku, pa je razvidno, da je zadevna sredstva s TRR družbe dvigal tožnik, saj je bil v času od 27. 8. 20214 do konca leta 2014, in s tem v času, ko so bili dvigi opravljeni, edini pooblaščen za dvige denarja pri banki. To namreč sledi iz podatkov, pridobljenih od B., d.d., konkretno iz tam deponiranih podpisov za družbo A. in kar med strankama niti ni sporno. Zato tožnik z zanikanjem svoje aktivne vloge pri obravnavanih dvigih in pri prejemu denarja ne more biti uspešen.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje s slabo ekonomsko situacijo ter posledično s slabimi pogoji za življenje, njegovih izjav pa ne gre povezati s preganjanjem na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Pravilno je bilo ugotovljeno, da težav, ki jih tožnik uveljavlja, ne gre povezati z elementi preganjanja.
ZEKom-1 člen 16, 20, 20/7, 21, 22, 23, 238. ZUreP-2 člen 3, 3/5, 193, 193/1, 193/1-1, 194, 194/5, 209.
ustanovitev služnosti v javno korist - omejitev lastninske pravice - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje pravnih prednikov - izgradnja objekta gospodarske javne infrastrukture - stranka v postopku
Tožniku je bilo stanje nepremičnine vseskozi znano, prav tako mu je bilo znano, da na zemljišču stoji komunikacijski objekt ter da je za potrebe komunikacijskega objekta predlagan in uveden postopek omejitve lastninske pravice v javno korist ter da je bil v postopek tudi vključen kot stranka postopka (tako kot pooblaščenec kot imetnik stvarne pravice). Tožnikove navedbe, da so bile njegove procesne pravice kršene in da bi bilo potrebno postopek ustaviti ter ga začeti na novo zoper njega kot novega lastnika nepremičnine s predložitvijo nove ponudbe za sklenitev pogodbe so napačne. Ob dejstvu, da je tožnik vseskozi aktivno sodeloval v psotopku in je bil seznanjen s potekom razlastivenega postopka, se v konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in z odločbo državnega organa ustanovljene stvarne služnosti, ne more sklicevati, da mu stanje nepremičnin ni bilo poznano in da ne bi smel trpeti škodljivih posledic.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Tožnik upoštevajoč, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Toženka je pravilno ugotovila, da tožnikovih navedb ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja, da gre za spore in razloge zasebne narave, da tožnik ni poiskal zaščite svoje izvorne države, da je tožnik imel dostop do trga dela in do policije, ki pa ga ni uporabil in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
ZVPNPP člen 4, 4/4, 5, 5/1, 5/1-4, 12, 12/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 3, 3/1, 6, 6/1.
Označene redne prodajne cene, ki so prečrtane, niso bile veljavne in realizirane. Takšno oglaševanju ponudbe posameznih izdelkov z redno prodajno ceno in ceno s popustom, v primeru, ko prodaja po redeni ceni pred uvedbo akcijske prodaje s priznavanjem velikih popustov pri posameznem artiklu ni bila izkazana, pa tudi po presoji sodišča šteje za zavajajočo poslovno prakso v smislu 4. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.
Upoštevaje dejstvo, da gre za prenos Direktive v ZVPNPP, je torej predpis potrebno razlagati tako, da je v 4. členu ZVPNPP predpisana tako imenovana "generalna klavzula", medtem ko so posamična možna dejanja nepoštene poslovne prakse podrobneje našteta v 5., 6. in naslednjih členih ZVPNPP.