Tožnik v prošnji za dodelitev BPP ni navedel nikakršnih okoliščin, na podlagi katerih bi lahko toženka ugotovila, da so v zadevi izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, tj. da je vložitev odgovora na pritožbo razumna. Tožnik ni navedel nobenega dejstva ali okoliščine, ki bi toženki omogočala presojo, da je za odobritev BPP za odgovor na pritožbo izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP. Tožnik namreč (kljub temu, da je bil pri podaji odgovora na poziv zastopan po pooblaščenki - odvetnici) ni v ničemer (niti laično) navedel, glede česa konkretno je potrebno odgovoriti na pritožbo oz. zakaj naj bi bil za njegov uspeh v konkretnem pritožbenem postopku odgovor na pritožbo potreben oziroma razumen.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - odvzem prostosti - razlogi za odvzem - pomanjkljiva obrazložitev
Pri 82.a in 82.b členu ZMZ-1 ter 84. členu ZMZ-1 gre torej za dve različni pravni podlagi, pri čemer je nujna uporaba odvisna od dejanskega stanja oz. okoliščin konkretnega primera, pa tudi od cilja oz. namena, ki ga želi pristojen organ z izrečenim ukrepom doseči. Ob tem velja posebej opozoriti, da je pri izreku ukrepa po 84. členu ZMZ-1 vedno potrebno opraviti tudi test sorazmernosti, v okviru katerega se tudi presodi, ali je zasledovani cilj mogoče doseči z milejšim sredstvom oz. posegom. Če je cilj prevencija, je glede na okoliščine primera, lahko primernejši eden od ukrepov iz 82.b člena ZMZ-1.
Ker gre pri omejitvi gibanja po 84. členu ZMZ-1 za nujen, preventiven (in ne za kaznovalen) ukrep, je ključna prav navedba okoliščin, iz katerih izhaja verjetnost, da bo prosilec s kršitvami nadaljeval. Ni torej odločilno, ali tožnikovo ravnanje predstavlja kršitev Uredbe o hišnem redu v azilnem domu, ali pa lažjo ali težjo kršitev po 82.a členu ZMZ-1, ampak ali je odvzem prostosti nujno potreben zaradi varstva v 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 navedenih dobrin. Izkazana in v smislu 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ustrezno ovrednotena morajo torej biti takšna dejstva in okoliščine (vključno z nevarnostjo ponovitve ravnanj, njihovo intenziteto, odnosom družbe in prosilca do dejanj … ), ki utemeljujejo zaključek o nujnosti, primernosti in sorazmernosti odvzema prostosti.