Dejstvo, da je obdarjenka ravnala v nasprotju z dogovori in pričakovanji, ker je nameravala podarjeno ji nepremičnino prodati, ne pa na njej zgraditi frizerskega salona, ne predstavlja velike nehvaležnosti.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - družbena pogodba
Pri prezidavah, dozidavah, nadzidavah ali adaptacijah obstoječega objekta je mogoče govoriti o novi stvari v smislu pravnega pravila paragrafa 418 ODZ le takrat, ko gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali ko gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Ker v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo, bi bil drugačen zaključek o lastništvu še spornih nepremičnin mogoč le, če bi tožnika dokazala obstoj ustreznega dogovora z lastnikoma zemljišča, česar pa za prvotno toženko, na katere solastninski delež želita poseči z obravnavano tožbo, nista niti zatrjevala. Zato je treba glede lastništva objektov, ki spadajo k hiši, uporabiti pravno pravilo superficies solo cedit (stvar, ki je trajno spojena z zemljiščem, pripade zemljišču) iz paragrafa 297 ODZ.
Pravno gledano pa po mnenju pritožbenega sodišča tožnika zatrjujeta ne le, da je njun izraženi motiv postal element podlage (cause) pravnega posla, kar se pri darilni pogodbi zaradi njene neodplačne narave itak dogodi že po samem zakonu, pač pa tožnika zatrjujeta daritev z obveznim naročilom obdarjencu (donatio sub modo), ki se po pravnem pravilu paragrafa 709 ODZ v primeru neizpolnitve naročila obravnava kot neizpolnitev razveznega pogoja. Tožnika namreč zatrjujeta, da je bilo tožencu rečeno, da bo darilo moral vrniti, v kolikor ne bo svoje obljube glede obnove in kmetovanja (torej glede njunega naročila) izpolnil. Takšna pa je tudi pravna sankcija neizpolnitve naročila, ki se jo po pravnem pravilu paragrafa 901 ODZ presoja po pravilih o poslednjevoljnih odredbah, torej (zgolj) izguba oziroma vrnitev darila brez razveljavljanja pogodbe.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo, saj se na podlagi izvedenih dokazov ni dalo zanesljivo ugotoviti, ali je tele, ki je povzročilo nezgodo, toženčevo, dokazno breme glede lastništva teleta pa je v tem primeru na tožeči stranki.
Za škodo, ki jo povzroči pes z ugrizom, je odgovoren tisti, ki žival redi, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo. Torej ni pomembno, kdo je lastnik živali, ampak kdo je njen rejec.
Z izročilno pogodbo je bila v korist toženkinega brata dogovorjena dosmrtna pravica uživanja, v smislu pravnega pravila 509. in naslednjih paragrafov ODZ. Gre za služnost užitka, ki je stvarna pravica rabiti in uživati tujo stvar brez vsake omejitve, toda tako, da se ohrani substanca. Ta stvarna pravica imetniku daje upravičenje, da nepremičnino last tožnika neomejeno uporablja. Ugotovljene toženkine pomoči bratu zato ni mogoče opredeliti za poseg v tožnikovo lastninsko pravico.
Zakon o notariatu na novo ureja le t.i. obličnostne pogoje sklepanja pogodbe (čl. 47 in 51), ki sta jim stranki sicer zadostili, vendar je to dejstvo kljub temu nepomembno in nima nobenega vpliva na veljavnost pogodbe, ki, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, sploh ni nastala. S tem, ko je Zakon o notariatu na novo sicer uredil pogoje glede oblike in načina sklenitve, seveda ni derogiral vsebinskih materialno pravnih pogojev sklenitve obravnavanega pravnega posla, ki jih torej do sprejema ustreznega zakona še vedno ureja Pravno pravilo paragrafa 956 ODZ. Eden od teh, sicer kumulativno naštetih, je tudi izrecen odrek pravici preklicati darilo, česar tožnica darovalka ni storila, zato pogodba med pogodbenima strankama ni nastala in je torej neobstoječa, kot pravilno zaključi prvostopno sodišče, velja pa kot volilo.
ZOR člen 60, 111, 60, 111. ZD člen 117, 120, 117, 120. ZN člen 43, 45, 52, 53, 43, 45, 52, 53. ZIZ člen 277, 277/2, 277, 277/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo - darilo za primer smrti - napake volje - kršitev obličnosti pogodbe - razveza pogodbe - začasna odredba - razveljavitev pogodbe
Ob upoštevanju dejstva, da je tožnik že pred sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju govoril o izročitvi predmetne nepremičnine, ob ugotovitvi, da zaradi svoje in ženine starosti ne bo več zmogel obdelovati posestva, prejemanje zdravil v času podpisa pogodbe, ki vplivajo na centralni živčni sistem, ni šteti kot razlog za obstoj napak volje v smislu 60. člena ZOR. Zapis v pogodbi, da gre za darilo, je potrebno presojati ob sočasni oceni volje strank, skleniti neodplačno oziroma odplačno pogodb (pogodbo o dosmrtnem preživljanju). Razlogi za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju se ocenjujejo po določbah Zakona o dedovanju (120. člen ZD).
Neizpolnjevanje obveznosti mora biti dejansko, pri čemer je le bistveno neizpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje v pretežnem delu šteti za razlog za razvezo pogodbe. V zvezi z zavarovanjem morebitnih bodočih terjatev se uporabi določbi II. odst. 277. čl. ZIZ (predlagatelj mora upravičiti začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala z vložitvijo ustreznega zahtevka).
lastninska pravica - pravice solastnikov - služnost stanovanja
Solastnik, ki sicer po dogovoru med solastniki zaseda celotno solastno nepremičnino, kljub dogovoru o uživanju, ne more drugemu solastniku prepovedati vstopa vanjo. Takšno razmerje med solastniki je podobno pravnemu razmerju med upravičenci in solastniki (par. 521 ODZ), iz tega pa tudi sledi, da se lastniku (solastniku) ne sme oteževati potrebno nadziranje njemu solastne nepremičnine (par. 522 ODZ). Da lahko solastnik ta svoja upravičenja izvršuje, pa mu mora uživalec (drugi solastnik) omogočiti vstop v solastno nepremičnino, med drugim tudi z izročitvijo ključa solastne hiše.
posodbena pogodba - komodat - vrnitev stvari - zgodovinski spomenik
Če tožnica zahteva, da mora tožena stranka vrniti kamen, ki ji ga je tožnica toženki posodila za razstavo, potem je sporno razmerje potrebno presojati z uporabo pravnih pravil o posodbeni pogodbi.
Če je upravni organ kamnu podelil poseben status zgodovinskega spomenika in ga hkrati zaupal v upravljanje toženi stranki, potem ta upravičeno odklanja izročitev kamna tožnici, kljub predhodno sklenjeni posodbeni pogodbi.
ugotavljanje očetovstva - priznanje očetovstva - spor o obstoju priznanja očetovstva - dedna pravica nezakonskega otroka
Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da ne drži, da bi se toženci tožbenemu zahtevku, "da niso vnuki in s tem dediči po zapustnikih", lahko uprli le s predložitvijo ustreznega izpiska iz matične knjige. Toženci se navedenemu zahtevku lahko uspešno upirajo z dokazovanjem, da je bilo očetovstvo ugotovljeno ali priznano na način, kot je bil veljaven v času ugotovitve ali priznanja. V letih 1929 do 1933 je bilo mogoče po pravnih pravilih ODZ ugotoviti očetovstvo v pravdi ali priznati očetovstvo pred varstvenim sodiščem v nepravdnem postopku.
Dedna pravica se presoja po predpisu, veljavnem v času smrti zapustnika oziroma v primeru denacionalizacije po ZD ter po ZDKG.
odškodnina - škoda, nastala po domači živali - negmotna škoda
Zaradi ugotovitve odškodninske odgovornosti za škodo, povzročeno po domači živali, ni odločujoče le, ali je bila žival primerno varovana, ampak tudi, ali je ni oškodovanka s svojim ravnanjem izpodbodla oz. dražila.
Naročnik lahko svoje pravice iz naslova jamčevanja uveljavlja sodno proti ponajemniku v primeru nepremičnin v 3 letih, sicer je tožbena ugasnila. Rok je prekluzivni in ga ni mogoče podaljšati.
Vsak naročnik ima poleg jamčevalnih zahtevkov tudi pravico do povračila škode, ki jo je pretrpel zaradi napake.
ZOR člen 277, 566. ODZ paragraf 1175. ZPP-77 člen 144, 145, 145/1, 155, 155/1, 354, 354/2, 354/2-7, 365, 365/2, 373, 373-4.
namensko posojilo - družbena pogodba - zamudne obresti - zakonite zamudne obresti - tolarska protivrednost tuje valute - zmotna uporaba materialnega prava - vročanje sodnih pisanj - nadomestno vročanje - odklonitev sprejema - možnost obravnavanja pred sodiščem - sprememba stanovanja - stroški postopka - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo - potrebni pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženec in tožnica tedaj, ko je tožnica izročila tožencu 3.000 in 10.000 DEM oziroma skupaj 13.000 DEM, sklenila posojilno pogodbo z določenim namenom (566. člen ZOR), ne pa družbeno pogodbo (pravno pravilo paragrafa 1175 in sledeči ODZ). Bistvena značilnost družbene pogodbe po pravnih pravilih, ki so se uporabljala pred uveljavitvijo Zakona o gospodarskih družbah, je bila skupnost premoženja, v kateri je bilo točno določeno, koliko kdo prispeva v to skupnost v premoženju oziroma delu, na kakšen način bodo družbeniki sodelovali in opravljali skupne posle ter kako se bo ugotavljal in delil dobiček oz. izguba. Iz potrdila z dne 23. 8. 1990 izhaja dogovor o izročitvi 13.000 DEM za točno določen namen, in sicer za adaptacijo in ureditev delavnice in trgovine v N. Tožnica je izpovedala, da je posodila denar tožencu za ta namen, ker je imela interes, da dobi zaposlitev v toženčevi trgovini v N. Da je bil celotni znesek, razen 400 DEM, porabljen za drug namen, in sicer za trgovino v BTC, ne pa za delavnico in trgovino v N., je toženec v postopku priznal. Da bi prišlo do spremembe prvotnega dogovora o namenu posojila pa toženec tudi po mnenju sodišča druge stopnje ni dokazal.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo posojilo tožnice, dano za določen namen, uporabljeno za drug namen, kot za tistega, za katerega je bilo dano, zaradi česar se tudi niso uresničila tožničina pričakovanja, da bo dobila zaposlitev v trgovini in socialno varnost, je tožnica na podlagi določila 566. člena ZOR z dopisom z dne 3. 4. 1991 utemeljeno izjavila, da razdira pogodbo in zahteva takojšnjo vrnitev protinamensko uporabljenega posojila.
Utemeljena pa je pritožba toženca glede odločitve o zakonitih zamudnih obrestih, ker je sodišče prve stopnje v tem delu odločitve napačno uporabilo materialno pravo, na kar je dolžno sodišče druge stopnje paziti tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP).
Zakonite zamudne obresti (277. člena ZOR) so predvidene za denarne obveznosti, ki so izražene v domači valuti. Poleg odmene za uporabo denarja upoštevajo tudi padanje njegove realne vrednosti. V obravnavanem primeru je realna vrednost posojenega denarja zavarovana s tem, da je do dneva plačila tolarske protivrednosti posojenih deviz vrednostno zavarovana s srednjim tečajem Banke Slovenije, ki upošteva spreminjanje tečaja zaradi padanja vrednosti domače valute. Zato je mogoče na posojeni devizni znesek od dneva zapadlosti do dneva plačila njegove tolarske protivrednosti prisoditi le obresti po taki obresti meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo devizne hranilne vloge nominirane v DEM na vpogled.
Terjatve societete napram tretjim osebam imajo značilnost kolektivnih terjatev. To pomeni, da nobeden od družbenikov praviloma ne more terjati dolžnikov družbe neodvisno od drugih družbenikov, temveč lahko to storijo samo vsi skupaj. Vendar pa je v pravni teoriji zastopano stališče, da je treba to splošno pravilo omiliti v tistih primerih, ko se večina družbenikov odloči, da ne bo vložila tožbe za izpolnitev dolga. V takšnem primeru je tožba posameznega družbenika dopustna, če poprej ostalim družbenikom predlaga vložitev tožbe in mu drugi družbeniki tudi ne dajo varščine za škodo, ki mu utegne nastati zaradi te opustitve. Škoda družbi s tem ne more nastati. Če je pravda dobljena, imajo vsi družbeniki od pravde koristi. Če družbenik pravdo izgubi, mora nositi stroške sam (Cigoj, Institucije obligacij, str. 281). Na to stališče se je pri svoji pravni presoji oprlo tudi sodišče druge stopnje. Izrecnih določb o tem vprašanju namreč ODZ nima, poleg tega pa tudi analogija s primeri drugih skupnoročnih premoženjskih skupnosti (na primer premoženjsko skupnostjo zakoncev), glede vprašanja nujnega sosporništva na aktivni strani, ne da nedvomljivih rezultatov.
ZTLR člen 23, 24. ODZ paragraf 1175. ZOR člen 73. ZPP-77 člen 223.
družbena pogodba - pridobitev lastninske pravice - skupna gradnja - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - deleži na skupni zgradbi - ugotovitev velikosti deležev na solastnem premoženju - prosti preudarek - odločanje o stroških postopka - kdo plača stroške postopka - izvedba dokaza z izvedencem - stroški strank s prihodom na sodišče - pričnina - nagrada odvetnika - odgovor na tožbo - nagrada za posvet s stranko
Zmotno je sicer pravno stališče sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek utemeljen na 23. in 24. členu ZTLR. V konkretnem primeru namreč ne gre ne za spojitev ali pomešanje stvari, niti za gradnjo na tujem zemljišču, marveč za skupno gradnjo. In ker so se stranke (tožnik in toženki) dogovorile za skupno vlaganje (dela, denarja in drugega premoženja) zaradi realizacije skupne koristi (zgraditev hiše), je podlaga pridobitve lastninske pravice na zgrajeni hiši pravni posel - družbena pogodba. Kljub temu, da ta pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki (145. člen Zakona o stanovanjskih zadrugah, ki je veljal ob začetku gradnje, je namreč za družbeno pogodbo predpisoval pisno obliko), je spričo realizacije vendarle veljavna (73. člen ZOR).
Družbeniki (graditelji) pridobijo (so)lastninsko pravico na zgrajeni stavbi v skladu z deleži, ki so jih določili v pogodbi. Če pa se o tem niso dogovorili, se deleži določijo v skladu s prispevki graditeljev. In ker v konkretnem primeru nobena od strank ne zatrjuje, da bi se bile o tem dogovorile - ne izrečno niti konkludentno (npr. s fizično delitvijo uporabe hiše), je sodišče prve stopnje (kljub sicer zmotnemu sklicevanju na določbe ZTLR o spojitvi in pomešanju ter o gradnji na tujem zemljišču) vendarle pravilno uporabilo materialno pravo, ko je višino solastninskih deležev določilo na podlagi prispevkov strank pri gradnji hiše.
Glede na to, da so stranke gradile od leta 1984 do leta 1990, ter da so ves čas živele v skupnem gospodinjstvu, in da so v gradnjo vlagale ne le zaslužek, marveč tudi svoje delo, prihranke, premoženje ipd., česar vsega ni mogoče natančno ugotoviti, zlasti pa ne izraziti v številu denarnih enot (to še toliko bolj, ker je gradnja potekala v času izjemno visoke inflacije), je ocena njihovih prispevkov mogoča le z uporabo prostega preudarka (223. člen ZPP). To pomeni, da se njihovi prispevki ne preračunavajo matematično, marveč se vrednotijo globalno. Sodišče prve stopnje je sicer marsikatero obliko vlaganj ugotovilo oz. izrazilo tudi s številom enot takratne (in sedanje) valute. Vendar je treba vzeti to le ilustrativno, ne pa kot edino relevantno podlago za izračun prispevkov pri gradnji in s tem deležev na hiši.
Zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe sklenjene med prvotoženo in drugotoženo stranko ni utemeljen, ker sta bili obe toženi stranki v času sklenitve te darilne pogodbe v dobri veri - tako glede pravic tožnice kot tudi glede obveznosti toženke in omogoča tožeči stranki varstvo kot je to sklenjeno med tožečo stranko in prvotoženo stranko.
Služnostna pravica rabe stanovanja ki ima podlago v pravnih pravilih Občega državljanskega zakonika - ODZ (pravno pravilo 521 in 522) je osebne narave in daje njenemu nosilcu pravico uporabe tako za svoje potrebe kot tudi za potrebe svojih družinskih članov. K temu je pristaviti, da tako upravičenje preneha s smrtjo upravičenca in iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi tožnica kakorkoli odstopila od dogovora s toženko, da slednja "ostane na kmetiji", pri čemer bi tudi taka odstopna izjava, če bi obstajala, morala temeljiti na tehtnih razlogih.