• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba I Cp 1323/2016
    28.9.2016
    STVARNO PRAVO – ODZ
    VSL0085862
    SPZ člen 43. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1463.
    pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – zavest o lastništvu – prepričanje o lastništvu – zmota o lastništvu – opravičjiva zmota – skrbnost posestnika – pravni naslov – trditvena podlaga
    Priposestvovanje na podlagi okupacije oziroma gole posesti nepremičnine ni mogoče. Za priposestvovanje namreč ne zadošča le dejanska oblast nad stvarjo, temveč mora biti podan tudi voljni element, ki se kaže v zavesti o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu stvar dejansko pripada. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, da ni lastnik, temveč mora biti zmota tudi opravičljiva.

    Dobra vera mora imeti neko otipljivo podlago, razlago oziroma utemeljitev. Zmota o lastništvu bo tako opravičljiva zgolj tedaj, ko je posestnik na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno menil, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice, t.j. pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost. Pogoj za dobrovernost posestnika je torej, da ima nek pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, ni pa potrebno, da bi bil pravni naslov tudi veljaven.

    Zmota o lastništvu je lahko opravičljiva le v primerih, ko je posestnik ob pridobitvi nepremičnine ravnal vsaj s povprečno skrbnostjo. Tožnik ni ravnal skrbno, saj lastništva nepremičnine nikoli ni preveril v zemljiški knjigi, po očetovi smrti leta 1972 pa se tudi ni pozanimal o obsegu zapuščine. V okoliščinah, ko tožnik očitno ni vedel ničesar o pravnem poslu, s katerim naj bi oče nepremičnino kupil, bi se od povprečno skrbnega posestnika vsekakor pričakovalo, da bi vsaj ob smrti očeta preveril pripadnost stvari.
  • 22.
    VSL sodba I Cp 1553/2016
    21.9.2016
    STVARNO PRAVO – ODZ
    VSL0060318
    ZTLR člen 54, 54/2.
    stvarna služnost – ugotovitev obstoja služnosti – nepravo priposestvovanje stvarne služnosti – občasno izvrševanje služnosti – tek priposestvovalne dobe – začetek teka priposestvovalne dobe
    Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je bila pogostost uporabe poti premajhna, da bi vodila k pridobitvi služnosti. Tudi iz stališč sodne prakse, na katera se sklicujeta pritožnika, so za pridobitev služnosti na podlagi priposestvovanja potrebna ponavljajoča se dejanja lastnika gospodujočega zemljišča, ki jih mora izvrševati z običajno in namenu primerno pogostostjo. Četudi je bila uporaba poti redka, je tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je vodila k priposestvovanju služnosti.
  • 23.
    VSL sklep I Cp 822/2016
    14.9.2016
    STVARNO PRAVO – ODZ
    VSL0060343
    ODZ paragraf 316, 326. ZTLR člen 28, 28/4.
    priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – pravična posest – dobra vera – lastniški posestnik nepremičnine – opravičljiva zmota – raziskovalna dolžnost priposestvovalca – raziskovalna dolžnost dediča – običajna skrbnost posestnika
    Novejša sodna praksa zavzema stališče, da je dedič dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnem posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari. Opustitev preveritve lastninskega stanja ob dedovanju torej ni že sama po sebi okoliščina, ki narekuje zaključek o dedičevi nedobrovernosti.

    Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je bil tožnik ob sklepanju pogodbe otrok in da mu zgolj na podlagi prisotnosti ob pisanju osnutka pogodbe v letu 1968 oziroma 1970 ni mogoče naložiti, da bi moral zaradi tega več kot trideset let kasneje preveriti, ali je bila sporna nepremičnina navedena v kasneje sklenjeni pogodbi oziroma v sklepu o dedovanju.
  • 24.
    VSL sodba in sklep I Cp 1892/2016
    31.8.2016
    STVARNO PRAVO – ODZ
    VSL0084632
    ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479. ZTLR člen 54, 54/1, 54/2.
    priposestvovanje služnosti poti – širina poti – prekoračitev zahtevka – uporaba služnostne poti do preklica – dogovor o vzajemni uporabi poti – razširitev služnosti – kmetijski stroji
    Do očitane prekoračitve zahtevka ni prišlo, saj pojem „kmetijski stroji“ vsebuje tudi traktorske priključke in prikolice.

    Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
  • 25.
    VSL sodba I Cp 353/2016
    17.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODZ – ODVETNIŠTVO
    VSL0084552
    ODZ paragraf 418, 1460. ZOdvT člen 20.
    izpraznitev stanovanja – priposestvovanje – gradnja na tujem – pravična posest – poštena posest – dobroverna posest – pristna posest – zapuščinski postopek – tožba – nasprotna tožba – vrednosti več predmetov – združitev
    Ker je toženec vedel, da zemljišče ni njegovo, tudi z gradnjo na tujem svetu lastninske pravice ni mogel pridobiti. Po ustaljeni sodni praksi je to izključeno zaradi pravnega pravila iz paragrafa 418 ODZ.

    Pritožba utemeljeno opozarja na določbo 20. člen ZodvT, po kateri se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo. Sodišče bi moralo stroške odmeriti do združitve tožbe in nasprotne tožbe ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo, po združitvi pa od seštevka vrednosti obeh.
  • 26.
    VSL sklep I Cp 4/2016
    4.5.2016
    STVARNO PRAVO – ODZ – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084187
    SPZ člen 9. ZTLR člen 72, 72/3. ODZ paragraf 328. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. ZEN člen 18. ZDOIONUS člen 26. Zakon o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš člen 7. ZIENUS člen 10. ZPP člen 212. Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb člen 32.
    ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – dobra vera – domneva dobre vere – trditveno breme – dokazno breme – materialno dokazno breme – prevalitev dokaznega bremena – identifikacija nepremičnine – identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela – hišna številka – določanje hišnih številk stavbam – označevanje garaž
    Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo. Materialno dokazno breme je stabilno in ga ves čas postopka nosi ista stranka. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh.

    Nepremičnine je mogoče enolično identificirati na podlagi navedbe parcelne številke ter katastrske občine, v kateri se parcela nahaja.
  • 27.
    VSL sodba in sklep I Cp 2779/2015
    23.3.2016
    STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082221
    ZPP člen 182, 182/3, 183, 183/1, 184, 184/2, 185, 185/7, 286, 329, 329/2, 330. SPZ člen 99. ODZ paragraf 1460, 1479. ZTLR člen 54, 54/1, 54/2.
    eventualna nasprotna tožba – sklep procesnega vodstva – skupno obravnavanje nasprotne tožbe – sprememba tožbe – stvarna služnost – služnost poti – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prenehanje služnosti – priposestvovanje služnosti – obseg služnosti – razširitev služnosti – verzijski zahtevek
    Toženki z nasprotno tožbo zahtevata ugotovitev obstoja služnosti, tožnici pa z eventualno nasprotno tožbo zahtevata njeno prenehanje. Povezanost obeh zahtevkov ni taka, da sodišču ne bi nudila polja presoje pri odločanju, ali ju bo obravnavalo skupaj ali ne.

    Zahtevek je tudi po predlagani dopolnitvi še vedno v bistvenem enak kot pred tem: tožnici zahtevata opustitev poseganja v njuno nepremičnino in prepoved uporabe njune nepremičnine. Razlika med prej in na novo postavljenim zahtevkom je le v tem, da je v primeroma navedenih oblikah vznemirjanja dodana nova oblika. Ker so oblike vznemirjanja dodane le primeroma, za odločitev o utemeljenosti zahtevka same po sebi niso pomembne. Navedbe o obliki vznemirjanja so po svoji vsebini (nove) navedbe o odločilnem dejstvu.

    Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
  • 28.
    VSL sklep I Cp 2678/2015
    3.2.2016
    STVARNO PRAVO - ODZ
    VSL0071152
    SPZ člen 217, 217/1. ZTLR člen 54, 54/1, 54/2. ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479.
    priposestvovanje stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služeče stvari
    Nasprotovanje izvrševanju služnosti je podano vedno, kadar lastnik služečega zemljišča jasno in nedvoumno, z besedami ali dejanji, da vedeti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da se z izvrševanjem služnostnih upravičenj ne strinja in jih ne dovoljuje. Za nasprotovanje se torej ne zahteva vložitev pravnega sredstva.
  • 29.
    VSL sodba I Cp 3091/2015
    3.2.2016
    POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0071102
    ZTLR člen 25. ODZ paragraf 943. ZD člen 32. ZPP člen 7.
    ustna darilna pogodba – dogovor o skupni gradnji – dobra vera – dobroverna posest – priposestvovanje – trditvena podlaga – da mihi factum, dabo tibi ius
    V skladu s pravili ODZ je lahko veljavna tudi ustno sklenjena darilna pogodba, če je bilo darilo dejansko izročeno, vendar pa to ne pomeni, da zadostuje že zgolj obdarovančeva izjava o tem, da je šlo za darilo. Zgolj posest nepremičnine še ne kaže na to, da je bila darilna pogodba „sklenjena in izvršena“.
  • 30.
    VSL sodba in sklep II Cp 3022/2015
    27.1.2016
    STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0082148
    SPZ člen 212. ODZ paragraf 479. ZPP člen 1. ZIZ člen 272.
    začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnost v javno korist – nastanek služnosti v javno korist – priposestvovanje služnosti – razlastitev – prisilna ustanovitev služnosti – lex specialis – varstvo služnosti – konfesorna tožba – sodna pristojnost
    Pri zatrjevani ustanovitvi služnosti v javno korist gre za razlaščajoč poseg oziroma poseg občine kot nosilke javnega interesa (oziroma oseb, ki jim občina podeli izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Za služnost v javnem interesu sta bila ves čas predvidena samo dva načina nastanka: pogodba in upravni postopek prisilne ustanovitve služnosti. Zakoni, ki so v obdobju veljave ODZ urejali nastanek služnosti v javno korist, so lex specialis v razmerju do določb ODZ glede nastanka služnosti (ODZ je sicer med drugim predvideval možnost pridobitve služnosti na podlagi zakona oziroma priposestvovanja) in so izključili njihovo uporabo.
  • 31.
    VSL sodba I Cp 2373/2015
    27.1.2016
    STVARNO PRAVO – ODZ
    VSL0071155
    SPZ člen 99. ZTLR člen 25, 25/2. ODZ paragraf 418.
    odstranitev objektov – vzpostavitev prejšnjega stanja – prepoved nadaljnjega vznemirjanja – ugovor pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem zemljišču – dobra vera graditelja – javno dobro
    Ker se lastninska pravica na javnem dobru z inštitutom gradnje na tujem zemljišču ni mogla pridobiti, ne pride v poštev določba drugega odstavka 25. člena ZTLR, po kateri sodišče lahko odloči, da zgrajenega gradbenega objekta ni treba porušiti, če to glede na okoliščine primera, zlasti pa glede na vrednost objekta, premoženjske razmere lastnika zemljišča in graditelja ter glede na njuno obnašanje med gradnjo ne bi bilo družbeno opravičljivo.
  • 32.
    VSL sodba II Cp 2545/2015
    13.1.2016
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODZ
    VSL0067742
    ZTLR člen 29. SPZ člen 271. ODZ paragraf 418. ZPP člen 7, 180, 212.
    sklepčnost – nesklepčnost – poziv k odpravi nesklepčnosti – družbena lastnina – priposestvovanje družbene lastnine – pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini – tek priposestvovalne dobe – gradnja na tujem zemljišču – informativni dokaz – pisna izjava priče
    Na podlagi 29. člena ZTLR priposestvovanje družbene lastnine ni mogoče, na nepremičninah, ki so bile družbena lastnina, je priposestvovanje lahko začelo teči šele z ukinitvijo družbene lastnine. Zato je v konkretnem primeru pravno odločilna okoliščina, kdaj se je posamezna parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila ter s tem povezan začetek teka priposestovalne dobe.

    Tožnica je bila k odpravi nesklepčnosti pozvana že s strani tožene stranke, zato posebno opozorilo s strani sodišča prve stopnje ni bilo potrebno.

    Da bi lahko tožnica glede na zatrjevanje o izgubi dokumentacije sestavila sklepčno tožbo, bi se morala o natančnejših datumih gradnje predhodno pozanimati pri predlaganih pričah. Vedenje o času graditve je bilo v njeni spoznavni sferi, zato bi o tem lahko postavila določene trditve, česar pa ni storila. Kdaj naj bi bili posamezni objekti na spornih nepremičninah zgrajeni pa določneje ne navaja niti v pritožbi.
  • 33.
    VSL sodba II Cp 2650/2015
    5.12.2015
    ODZ - STVARNO PRAVO
    VSL0066646
    ZTLR člen 54. SPZ člen 217, 226. ODZ člen 1460, 1679.
    stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - dobra vera - dejansko izvrševanje služnosti - elektroenergetski objekt - daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda - pridobitev stvarne služnosti - originarna pridobitev lastninske pravice - sprememba lastnika nepremičnine - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - vpis v zemljiško knjigo - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo - priposestvovanje neprave služnosti

    Ker je bil predmetni daljnovod zgrajen in nato v uporabi od leta 1965 dalje, je treba uporabiti pravna pravila paragrafov 1460 do 1464 in paragraf 1479 ODZ v zvezi z načelnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča SFRJ št. 3/60 z dne 4. 4. 1960 ter 54. člen ZTLR. Ti za priposestvovanje stvarne služnosti zahtevajo njeno dejansko izvrševanje 20 let brez nasprotovanja lastnika služeče stvari. Ker je tožeča stranka brez odpora tedanjega lastnika nepremičnin postavila daljnovod ter ga nato nemoteno uporabljala in vzdrževala, je v letu 1985 priposestvovala služnost, katere ugotovitev zahteva v tej pravdi. Gre za t.i. nepravo priposestvovanje služnosti, pri katerem se ne zahteva dobra vera priposestvovalca. Zadošča že, da se služnost dejansko izvršuje in da način izvrševanja ni nepošten.

  • 34.
    VSL sodba in sklep II Cp 2784/2015
    2.12.2015
    STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0064978
    ODZ paragraf 326, 1464. ZTLR člen 24, 28, 29, 72. SPZ člen 43. ZPP člen 182, 182/2, 185, 185/7, 329, 329/2.
    pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – zakonita in dobroverna posest – gradnja na tujem svetu – družbena lastnina – priposestvovanje služnosti
    Tožnik ni uspel dokazati nobenega pravnega naslova za (svojo in očetovo) uporabo sporne nepremičnine, nasprotno, izkazalo se je, da je moral vedeti, da nepremičnino uporablja preko obsega dovoljenja, posledično pa je toženki uspel dokaz o njegovi slabovernosti.

    Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe zavrnilo s sklepom na naroku in ker je zoper ta sklep dopustna pritožba (arg. a contrario po sedmem odstavku 185. člena ZPP), bi ga moralo skladno z drugim odstavkom 329. člena ZPP vročiti strankam v overjenem prepisu, česar ni storilo. Vendar pa tožnik sklepa posebej ni izpodbijal, niti sedaj s pritožbo proti glavni stvari, zato njegovih argumentov tu pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
  • 35.
    VSL sodba I Cp 2637/2015
    5.11.2015
    STVARNO PRAVO – ODZ
    VSL0053070
    SPZ člen 9, 28, 43, 43/2, 45, 45/4, 269. ZTLR člen 28.
    priposestvovanje – pogoji – dobrovernost – dedovanje – dejansko stanje – dokazna ocena – dokazovanje
    Dedič je dolžan preverjati lastninska stanja stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari.
  • 36.
    VSL sklep I Cp 1499/2015
    4.11.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ - STVARNO PRAVO
    VSL0053087
    ZTLR člen 25, 25/5. ZPP člen 195. ODZ člen 1500.
    lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - pravila ODZ - sosporništvo

    Za obstoj stvarnopravnih razmerij in vse pravne učinke teh razmerij, ki so nastali do uveljavitve ZTLR, se uporablja pravo, veljavno v času nastanka, za pravne učinke, ki nastanejo pozneje, pa se uporablja ZTLR. V konkretnem primeru je tožnica, če je za to izpolnjevala zakonske pogoje, lastninsko pravico pridobila z zaključeno gradnjo in ne kasneje.

  • 37.
    VSL sklep I Cp 1074/2015
    8.10.2015
    STVARNO PRAVO - ODZ
    VSL0064931
    ODZ paragraf 1479. ZTLR člen 54. OZ člen 324.
    ugotovitev obstoja stvarne služnosti - motenje stvarne služnosti - vsebina stvarne služnosti
    Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno in posledično tudi metodološko neustrezno s pomočjo izvedenca za kmetijsko mehanizacijo ugotavljalo potrebno širino poti za varno vožnjo z obstoječo mehanizacijo.
  • 38.
    VSL sodba I Cp 518/2015
    3.6.2015
    STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083733
    ZTLR člen 54. ZPP člen 2, 2/1, 180.
    stvarna služnost – priposestvovanje – priposestvovanje stvarne služnosti – petit – načelo dispozitivnosti – ultra petitum
    Sodišče prve stopnje je obseg priposestvovane služnosti ugotovilo v krajših dolžini in širini, kot je to s tožbenim zahtevkom terjal tožnik. Točke, ki jih je določil izvedenec, je uporabilo zgolj kot pomagalo za razmejitev med delom poti, za katerega je tožnik služnost dokazal, in tistim delom te poti, kjer priposestvovanja služnosti ni dokazal, jo je pa zatrjeval. S takim ravnanjem ni dosodilo nič več, kot je tožnik zahteval, niti nekaj drugega, temveč je prisodilo manj in ostalo znotraj tožbenega zahtevka, ki ga je začrtal tožnik.
  • 39.
    VSL sodba I Cp 1159/2015
    13.5.2015
    STVARNO PRAVO – ODZ
    VSL0060799
    ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZTLR člen 54. SPZ člen 10, 217, 217/2, 222, 222/1.
    stvarna služnost poti za prehod in vodenje živine - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - ukinitev stvarne služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - prenehanje stvarne služnosti na podlagi odločbe
    Pravilen je zaključek sodbe, da se toženec (po nasprotni tožbi) ob vedenju o uporabi spornega prehoda ne more sklicevati na zaupanje v zemljiško knjigo.

    Ugotovitev, da se je sporni prehod uporabljal le enkrat do dvakrat letno, narekuje odločitev o obstoju stvarne služnosti poti za prehod in vodenje živine v takem obsegu. Ker je bilo pravilno ugotovljeno, da sporni prehod z dokupom nepremičnin ni postal nekoristen niti se s tem niso bistveno spremenile okoliščine izvrševanja služnosti, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ukinitev služnosti pravilna.
  • 40.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1839/2014
    25.2.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODZ
    VSL0074763
    ODZ paragraf 974. OZ člen 9, 9/2. Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij člen 105.
    dovoljenje za uporabo - souporaba industrijskega tira - osnovna sredstva - namen rabe - delovni proces - raba nujna za delovanje - rok trajanja pogodbenega razmerja - pogodbena podlaga - prekarij - preklic souporabe
    Da je tožena stranka industrijski tir souporabljala v delovnem procesu in da je tožeča stranka za to vedela, ne more biti sporno. Tudi iz zapisnika z dne 11. 10. 1962 je namreč razvidno, da je bila izgradnja novega industrijskega tira in souporaba tira nujna za delovanje pravnega prednika tožene stranke. To je tožeča stranka oziroma njen pravni prednik vedel in na souporabo v takšne namene pristal. To pa pomeni, da je bil namen rabe določen, hkrati pa tudi rok trajanja pogodbenega razmerja – dokler bo souporaba industrijskega tira tožnice potrebna za delovanje toženke.

    Tudi ni bilo izkazano, da je dogovor (o souporabi industrijskega tira) predvideval preklic souporabe. To pa pomeni, da je materialnopravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo v konkretnem primeru le za posodbo do preklica v smislu določbe paragrafa 974 ODZ, torej za prekarij.

    Tudi osnovna sredstva je gospodarska organizacija lahko oddala v uporabo oziroma v zakup.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>