pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Teža in okoliščine izvršitve kaznivih dejanj, obtoženčeva predkaznovanost ter dejstvo, da sta bili obravnavani dejanji storjeni v preizkusni dobi, izkazuje obtoženčevo ponovitveno nevarnost. Utemeljenost suma storitve kaznivih dejanj je z izrekom obsodilne sodbe prerasla v prepričanje sodišča o obtoženčevi krivdi.
pripor - begosumnost - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Glede na izrečeno štirinajstletno zaporno kazen, dejstvo da plen ropa še ni bil najden, kar predstavlja zadostno osnovo za nov začetek kjerkoli na svetu in ne le v Republiki Hrvaški (kjer obtoženec že ima nepremičnine), kakor tudi glede na dejstvo, da še niso bili izsledeni vsi udeleženci tega kaznivega dejanja (ki bi lahko obtožencu pomagali pri umiku iz Slovenije) so podane takšne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi obtoženec, kolikor bi bil izpuščen na prostost, pobegnil in s tem je razlog za pripor iz 1. točke prvega odstavka 201. člena ZKP še vedno podan.
pripor - begosumnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Vse okoliščine na strani obtoženca so še vedno enake kot so bile v času odreditve pripora in ob njegovem podaljšanju. Tem razlogom obtoženec oporeka le z zatrjevanjem, da ne namerava pobegniti, ker ne želi ponovno živeti v strahu. Te navedbe pa ostajajo le na ravni golih zatrjevanj, ki jih Višje sodišče upravičeno ni upoštevalo zaradi preteklega ravnanja obtoženca, ko je izginil neznano kam in se tako izognil izvršitvi kazni zapora po sodbi v drugem kazenskem postopku.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Pritožbeno sodišče z izpodbijanim sklepom ni podaljšalo pripora, kot to zmotno navaja pritožnik, saj je bil pripor s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 2. 2. 2015 podaljšan do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni, vendar najdlje do izteka izrečene enotne zaporne kazni, temveč je glede na dejstvo, da je bil obtoženec v priporu preizkusilo, ali je priporni razlog ponovitvene nevarnosti na strani obtoženca še vedno podan.
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa
Izrekanje vseh varnostnih ukrepov se izrecno veže na načelo sorazmernosti, ki igra pri varnostnih ukrepih podobno omejevalno vlogo, kot jo ima krivda pri kaznih. Takšne ukrepe je dopustno izrekati le za najhujša kazniva dejanja, kar pomeni, da je zakonski pogoj „za katere je predpisana kazen najmanj enega leta zapora“ mogoče razumeti le kot zakonski minimum.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Sodišče druge stopnje je utemeljeno presodilo, da so pri obtožencu še vedno podani razlogi za pripor po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, pri čemer je upoštevalo obseg obtoženčeve kriminalne dejavnosti, njegovo vztrajnost, ter dejstvo, da naj bi v kratkem času po izrečeni sodbi Okrožnega sodišča v Krškem z izvršitvijo kaznivih dejanj nadaljeval. Te objektivne okoliščine je pravilno povezalo tudi z obtoženčevo dosedanjo kaznovanostjo.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - - predčasni nastop kazni
Ob obtoženčevi zahtevi za oddajo v zavod za prestajanje kazni zapora morata biti izpolnjena še dva pogoja, in sicer da je izrečena še ne pravnomočna sodba ter da je zoper obtoženca odrejen (oziroma podaljšan) pripor. Zaradi navedenih razlogov dejstvo, da se obtoženec že nahajanja v zaporu, v ničemer ne vpliva na presojo obstoja pripornih razlogov, niti njihova ugotovitev ob podaljšanju pripora ne more vplivati na obtoženčevo premestitev iz predčasnega prestajanja kazni v pripor.
Sodišče je z izpodbijanim sklepom v nasprotju z določbama 67. in 140. člena ZKP z denarno kaznijo kaznovalo odvetniško pisarno (torej gospodarsko družbo), smelo pa bi kaznovati le zagovornika (izbranega odvetnika, ki opravlja odvetništvo).
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Utemeljen sum, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje izhaja iz pravnomočne obtožnice, po kateri bo tekel postopek zoper obtoženca pred sodiščem prve stopnje
pripor – ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost
Sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obdolženca pripor odrejen, še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Ni dolžnost žrtve, da se pred obdolžencem umika in beži iz lastnega stanovanja v drugo državo, temveč je država tista, ki mora zagotoviti vsakomur varnost v lastnem domu. Tega pa v konkretnem primeru ni mogoče storiti drugače, kot z odreditvijo in kasnejšim podaljšanjem pripora.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev - žalitev v pritožbi
Za uveljavljanje razloga pristranskosti sodnika v nobenem primeru ni treba, niti ni sprejemljivo, biti žaljiv – vsa taka dejstva (če dejansko obstajajo) se namreč lahko navedejo in izpostavijo na objektiven, nežaljiv način.
ZKP člen 39, 39/1-6, 149b, 150, 150/2, 355, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 380, 383. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – načelo zakonitosti - načelo sorazmernosti - prikriti preiskovalni ukrepi - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi za sum - izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče druge stopnje spremeni oprostilno sodbo v obsodilno, mora v sodbi ugotoviti in tudi obrazložiti vsa odločilna dejstva, ki izhajajo iz izreka sodbe in pomenijo dejanski temelj sodbe, torej vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in na druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo (359. člen ZKP) in morajo biti tako navedena tudi v pisni obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje, v kateri pojasni, zakaj šteje, da je pritožba državnih tožilcev utemeljena, hkrati pa navede dejstva, ki so potrebna za utemeljitev presoje o ugotovljeni krivdi obtožencev.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – utemeljen sum - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe
Utemeljen sum, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje izhaja (tudi po odločitvi sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje) iz pravnomočne obtožnice, ki bo podlaga sodišču prve stopnje v novem sojenju.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – odločanje sodišča druge stopnje o priporu - trajanje postopka - dolžnost posebno hitrega postopanja
Višje sodišče je navedlo konkretna dejstva in okoliščine na podlagi katerih je sklepalo, da je pri obdolžencu podana tako visoka stopnja nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, da jo je mogoče odpraviti le s priporom ter da je pripor neizogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja – načelo neposrednosti - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Sodišče druge stopnje je prekršilo načelo neposrednosti in nedopustno poseglo v ustavno pravico do poštenega sojenja s tem, ko je, ne da bi na pritožbeni obravnavi samo zaslišalo že imenovane obremenilne oziroma razbremenilne priče, sprejelo drugačno oceno o njihovi verodostojnosti kot sodišče prve stopnje, ki je te iste priče na glavni obravnavi zaslišalo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - obvestilo strankam o seji
Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo (obsodilno) sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo obtožbe očitanih kaznivih dejanj. Ker pa v obrazložitvi sodbe jasnih razlogov za takšno svojo odločitev ni navedlo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo skladno s sedmim odstavkom 364. člena ZKP, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Glede na dejstvo, da je obtoženec že prestal pretežni del kazni, ki jo je potrdilo pritožbeno sodišče, preden je preizkušalo obstoj pripornih razlogov, ni več podana tista sorazmernost med posegom v obtoženčevo svobodo na eni strani ter težo obravnavanega kaznivega dejanja in nevarnostjo ponavljanja na drugi, ki jo je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti potrebno presojati.
hišni pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Zakon samo primeroma našteva nekatere objektivne in subjektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče izkustveno sklepati, da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, ponovil kaznivo dejanje. Ne zahteva torej, da bi morale biti podane vse navedene okoliščine (kumulativno), mora pa biti vselej podana vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina.