KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21448
ZKP člen 78, 78/1.
žalitev sodišča - denarna kazen
S tem ko je odvetnik v pritožbi napisal, "da je oškodovanka s svojim nastopom ogrela srca senata in plenila njihovo naklonjenost ter pridobila njihovo prvinsko solidarnost", v zvezi z zatrjevanjem, da je šlo za neprimeren poskus posilstva in da bi bilo treba zato obtožencu odpustiti kazen pa, da če "za tako solucijo ni dovolj razumevanja ali pa (ženskih) glasov senata", je izrazil podcenjevalen odnos do sojenja sodnic in s tem žalil njihovo človeško dostojanstvo. Kaznovanje odvetnika po 1. odstavku 78. člena ZKP je zato pravilno.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti - nezavestna malomarnost
Odsotnost vozniških izkušenj, nepravilne namestitve pnevmatik, ki so na mokri cesti še dodatno destabilizirale vozilo, in nepoznavanje predmetnega ovinka govorijo v prid zaključku, da bi se obdolženec moral in tudi mogel zavedati, da zaradi neprilagojene hitrosti lahko pride do nesreče.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - opravičljiva zmota - izključitev protipravnosti - pravica do zasebnosti - javne osebe - absolutne osebe iz javnega življenja - relativne osebe iz javnega življenja - intimno življenje - privolitev prizadete osebe
Brez privolitve prizadetega je mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti sodobnega življenja, ki zanimajo javnost (tako imenovane absolutne osebe iz javnega življenja), in oseb, ki zanimajo javnost samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom (tako imenovane relativne osebe iz javnega življenja), ne pa tudi o drugih osebah.
Brez privolitve prizadetega o nobeni osebi ni dovoljeno objavljati stvari iz njenega intimnega življenja.
Ker starša zasebnega tožilca nista ne absolutni ne relativni osebi iz javnega življenja, v času objave članka pa sta bila že pokojna, obtoženka ne bi smela glede na naravo trditev uporabiti okoliščin iz njunega življenja brez dovoljenja vseh njunih otrok.
zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje razžalitve, storjeno s tiskom
Ker je bilo kaznivo dejanje razžalitve po 2. v zvezi s 1. odstavkom 169. člena KZ storjeno 21.5.1995, glede na določbe 111. in 112. člena KZ kazenski pregon ni več dovoljen.
Škodljive posledice kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 1. odstavku 258. člena ZKP so nastale s tem, ko je pristojni državni organ, ki ga je obdolženec spravil v zmoto, izdal potno listino neupravičeni osebi. Taka dejanja ob upoštevanju okoliščine, da so zlorabe slovenskih potnih listin kot identifikacijskih listin v porastu, niso dejanja, katerih nevarnost bi bila neznatna. Obdolženec pa je poleg tega dejanje storil z direktnim naklepom čeprav ne iz koristoljubnih namenov. V takem primeru zato ne gre za dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo materialne resnice - izvedena priča - izvedenstvo - Center za kriminalistično-tehnične preiskave
Osebi, ki je soavtor strokovnega mnenja Centra za kriminalistično-tehnične preiskave (CKTP) v upravi Kriminalistične službe MNZ, v istem postopku ni mogoče priznati statusa sodnega izvedenca ampak kvečjemu izvedene priče glede pojasnil k mnenju CKTP.
Sodišču ni prepuščeno, da v okviru pooblastil o procesnem vodstvu odkloni izvedbo dokaza, če je podana tudi minimalna možnost, da utegne biti predlagani dokaz v korist obtoženca.
postopek proti mladoletnikom - pripor - ponovitvena nevarnost
Čeprav je pripor zoper mladoletnika lahko odrejen le izjemoma (1. odst. 472. čl. ZKP), je glede na ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine, med slednjimi predvsem mladoletnikovo vzgojno problematičnost in dejstvo, da izrečeni vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega skrbstva po 78. čl. KZ nanj ni imel nobenega učinka, zaradi realne nevarnosti, da bo mladoletnik ponavljal kazniva dejanja, in zagotavljanja varnosti ljudi, ki vključuje tudi varnost njihovega premoženja, odreditev pripora zoper mladoletnika neogibno potrebna.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča druge stopnje
Obdolženec kljub pozivu sodišča prve stopnje ni navedel pritožbenih razlogov in jih obrazložil, zato je Vrhovno sodišče kot sodišče tretje stopnje po uradni dolžnosti preizkusilo samo, ali so v izpodbijani sodbi podane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1., 5., 6. ter 8. - 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in ali je bil v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - sostorilstvo
Obtoženi A.G. in V.T. sta istočasno s pestjo udarjala v obraz oškodovanca. Nastala posledica huda telesna poškodba je tako rezultat njunega skupnega naklepnega delovanja, torej gre za skupno izvršitev kaznivega dejanja, zaradi česar ni pomembno, katero in kakšno poškodbo je povzročil posamezni udarec obtoženca.
Tudi če bi se dalo zanesljivo ugotoviti, da je obtoženec s svojima udarcema povzročil oškodovancu le lahko telesno poškodbo, bi v konkretnem primeru šlo za sostorilstvo v smislu obtoženčevega bistvenega prispevka k nastali posledici - hudi telesni poškodbi.
Zakonski izraz "več oseb" po 22.čl. KZ SFRJ ni pomenil najmanj tri osebe, niti ni bilo sostorilstvo izključeno v primeru, če je bil obtožen le eden od sostorilcev.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o višini stroškov, nastalih pred višjim sodiščem - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje
Glede na določilo 3.odst. 93.čl ZKP, ki določa, da o pritožbi zoper tak sklep odloča senat (6.odst. 25.čl. ZKP), ni dvoma o tem, da o višini stroškov, ko se zberejo podatki, odloči predsednik senata sodišča prve stopnje, ne pa predsednik senata pritožbenega sodišča.
Res je sicer, da s kaznivim dejanjem, katerega je obtoženec dokončal, niso nastale škodljive posledice, vendar pa tega ni mogoče pripisati ravnanju obtoženca, saj škodljive posledice niso nastopile le zato, ker je bil obtoženec pri kaznivem dejanju zasačen.
Okoliščine, da je obtoženčeva mati umrla 7 mesecev pred izvršenim kaznivim dejanjem, da je njegova stara mati umrla oktobra 1994, da je obtoženca zapustilo dekle ter operacija obtoženca zaradi meniskusa, ne morejo predstavljati opravičila za storjeno kaznivo dejanje.
Subjektivno mnenje obdolženca o nepristranosti sodnika, ne da bi obdolženec v zvezi s tem navedel razloge, ki bi objektivno vzbujali dvom o njegovi nepristranosti, seveda ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
Če bi pritožnik - odvetnik redno prevzemal pošto iz svojega predala, bi lahko tudi v času, ko je že bil v bolniškem staležu, pravočasno sporočil sodišču, da se razpisane seje senata ne bo mogel udeležiti.
Zmotno je stališče pritožbe, da je določba 2. odstavka 50. člena KZ, po kateri se v pogojni obsodbi kazen le določi, ne pa izreče, milejša, kot uporabljena določba 1. odstavka 52. člena KZ SFRJ.
izločitev - razlogi za izločitev - dvom o neprištevnosti
Omejitev časa, ki je zagovorniku na razpolago za pregled spisa, in zatrjevanje, da je sodnik z obdolžencem komuniciral v 'osebnem tonu', ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
Zgolj običajno poznanstvo med sodnikom in oškodovancem ni okoliščina, ki bi kazala, da v tej zadevi sodnik ne bo opravljal svojih sodniških dolžnosti nepristransko.