ZIZ člen 15, 79, 79/1, 79/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje sodnih pisanj
Dolžnici je bila kršena pravica do izjave in je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta res ne predpisuje obveznega vročanja vsakega pisanja, zato je presoji sodišča prepuščeno, ali bo glede na vsebino tega pisanja dalo stranki možnost izjave. Pri tem pa nima povsem svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi je treba stranki sodnega postopka zagotoviti možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembnega za odločitev o njenih pravicah in obveznostih.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084570
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZFPPIPP člen 269, 270, 271, 385, 386, 391.
zavarovanje terjatve z začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - izpodbijanje dejanj v stečaju - subjektivni pogoj izpodbojnosti - povezane osebe - insolventnost
Izpodbojna so tista pravna dejanja stečajnega dolžnika, ki so izvedena v obdobju izpodbojnosti in je posledica takega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (objektivni pogoj izpodbojnosti) ter če je oseba, v korist katere je bilo tako dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo opravljeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo insolventnost (subjektivni pogoj izpodbojnosti). Obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno dokazovati, razen v primerih, ko se ta, ker gre za povezane osebe, šteje za izpolnjenega. V skladu s stališčem pravne teorije in sodne prakse predstavlja insolventnost stečajnega dolžnika v času opravljenega izpodbijanega dejanja dodaten pogoj za uspešno izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika.
IZVRŠILNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00085563
SPZ člen 105, 105/4. ZVEtL-1 člen 41, 42, 43, 44, 46. ZIZ člen 32, 55, 55/1, 55/1-7, 55/2, 65, 65/2, 65/3, 65/5, 71, 73, 73/2. ZPP člen 11, 11/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - nepravdni postopek - ugovor tretjega - tožba tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - predlog tretjega za odlog izvršbe - obstoj pravice na predmetu izvršbe - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega - lastninska pravica na predmetu izvršbe - stvar izven pravnega prometa - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku
Dejstvo je, da obstoji utemeljen dvom v dopustnost izvršbe na solastne deleže dolžnika A. A. na nepremičninah, na katere je bila v tem postopku dovoljena izvršba, saj je v teku nepravdni postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča v zvezi s temi istimi nepremičninami. Če bi se izkazalo, da gre v naravi dejansko za pripadajoče zemljišče k stavbi, bi to pomenilo, da izvršba na te predmete ne bi bila dopustna. Nedopustna pa izvršba ne bi bila le zato, ker bi na predmetu izvršbe obstajala pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo, temveč že zato, ker bi šlo za stvari izven pravnega prometa. Da se na takšne stvari ne vodi izvršba, mora izvršilno sodišče paziti že po uradni dolžnosti. Te okoliščine pri presoji predmetnega predloga tretjih za odlog izvršbe ni mogoče spregledati. Poleg tega se ne sme zanemariti niti interesa morebitnega kupca v izvršbi, da z nakupom na javni dražbi dejansko lahko originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini brez pravnih napak. Sodišče prve stopnje obojemu navedenemu ni pripisalo zadostne teže.
Čeprav sicer drži, da je trditveno in dokazno breme o pogojih za odlog izvršbe na tretjem, ki odlog predlaga, gre vendarle v obravnavani zadevi za specifičen položaj. Le-tega predstavlja dejstvo, da je podan dvom, ali se v obravnavanem primeru morda vodi izvršba na predmete, ki niso v pravnem prometu. Povedano še drugače, ne gre le za goli interes tretjega, temveč za širši interes, ki ga izvršilno sodišče nikakor ne sme spregledati. Zato trditvenega in dokaznega bremena tretjega še toliko bolj ni pravilno razlagati prestrogo.
ZIZ člen 58, 58/5, 224, 266, 266/1. ZArbit člen 12. ZPP člen 11.
začasna odredba - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - obveznost opustitve - prepoved unovčenja bančne garancije - krajevna pristojnost - krajevna pristojnost v postopku zavarovanja z začasno odredbo - kraj izpolnitve obveznosti - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - ugovor krajevne nepristojnosti - sklep o ugovoru - izrek sodišča za krajevno nepristojno
O predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, oziroma v zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost, odločajo okrožna sodišča. Katero okrožno sodišče je krajevno pristojno, se presoja glede na vsebino predlagane začasne odredbe.
Če je vsebina predlagane začasne odredbe v prepovedi (obveznosti opustitve) ravnanj dolžnika, se krajevna pristojnost določa po kraju izpolnitve te obveznosti. V primeru prepovedi unovčenja bančne garancije je to kraj, kjer bi se unovčenje sicer opravilo.
obravnavanje pred sodiščem - predlog za obnovo postopka - nepravilna vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravica do izjave - enako varstvo pravic - sodno varstvo - pravica do pravnega sredstva
Nevročitev oziroma nepravilna vročitev izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pomeni obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZIZ.
Sodišče druge stopnje se sicer strinja, da seznanitev z izdano sodno odločbo, na katero tretji odstavek 42. člena ZIZ veže začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ne pomeni nujno prejema oziroma (pravilne) vročitve te sodne odločbe. Vendar pa to ne pomeni, da je mogoče začetek teka tega roka vezati na seznanitev z vsakim dejstvom, na podlagi katerega bi se dolžnik lahko seznanil, da zoper njega teče izvršilni postopek.
V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je pravilna vročitev sodne odločbe stranki v postopku eden od ključnih procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do izjave kot bistvenega elementa pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), za uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in še zlasti za uresničevanje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Institut razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjen odpravi kršitev, ki so posledica nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe, zlasti pa zagotovitvi možnosti, da lahko stranka zoper sodno odločbo vloži pravno sredstvo in s tem uveljavi svojo pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pravnega sredstva. Pri presoji začetka teka roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnost in izvršljivosti sklepa o izvršbi in pravočasnosti takega predloga je zato treba imeti v vidu tudi zgoraj navedene ustavno zagotovljene pravice dolžnika in izhajati iz pravice dolžnika do poštenega sodnega postopka. Pojem seznanitve z izdano sodno odločbo je zato mogoče vezati le na tiste dejanske okoliščine, na podlagi katerih se je dolžnik lahko nedvomno seznanil s tem, da je bil zoper njega izdan sklep o izvršbi, in na podlagi katerih je, ob dolžnikovem vedenju, da mu ta sklep ni bil vročen, od dolžnika mogoče utemeljeno pričakovati, da ustrezno ukrepa. Povedano drugače, začetek teka 30-dnevnega roka je treba vezati na tista dejstva, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil dolžnik seznanjen z izdajo sklepa o izvršbi. Le v takem primeru je namreč mogoče šteti, da dolžnik, ki predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v navedenem roku ni vložil, možnosti sodelovanja v postopku in učinkovitega varstva svojih pravic ni izkoristil zaradi svoje lastne pasivnosti.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe
Izhajajoč iz predpostavke, da je treba institut odloga izvršbe tolmačiti restriktivno, je kot podlago za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ treba šteti le izredna pravna sredstva iz 26. poglavja ZPP. Pravice upnika do učinkovite izvršbe in s tem do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave (kar je namen izvršilnega postopka) namreč ni dopustno omejevati s širjenjem izjeme, ki jo v izvršilnem postopku predstavlja odlog izvršbe. Vložitev ustavne pritožbe zato ni razlog za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ.
Edini relevantni dokaz je glede vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse, kar je bilo osebno 12. 2. 2024, zoper katerega je vložil tako ugovor kot predlog za oprostitev plačila in potem pritožbi.
vrnitev v prejšnje stanje - ugovor po izteku roka - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe
Dolžnik ne izpodbija relevantnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje niti ne pravilne uporabe materialnega prava. Celo priznava, da za predlog za vrnitev v prejšnje stanje niso podani pogoji. Izrecno tudi ne nasprotuje ugotovitvam sodišča glede nespornih plačil.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 15, 169, 169/6.
standard obrazloženosti - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - Center za socialno delo (CSD) - prodaja nepremičnine dolžnika
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijana odločitev obremenjena s procesno kršitvijo, saj ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S poudarkom, da se je prodajalo nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom, se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu do tega sploh ni opredelilo. Dolžnik v pritožbi navaja, da obstaja očitno nesorazmerje med izterjevano terjatvijo ter ugotovljeno vrednostjo nepremičnin, zaradi česar bi moralo sodišče na podlagi šestega odstavka 169. člena ZIZ o tem obvestiti tudi pristojni center za socialno delo, kar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Pojasniti je, da zaradi varstva socialnega položaja dolžnika zakon določa posebna pravila, kadar teče izvršba na dolžnikovo nepremičnino (stanovanje ali stanovanjsko hišo), ki je njegov dom, in upnik izterjuje terjatev, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine (šesti odstavek 169. člen ZIZ).
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - način izkazovanja zapadlosti terjatve - po zakonu overjena zasebna listina - dogovor
Za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Tudi v primeru dogovora gre za zasebno listino, ker gre v konkretnem primeru za dogovor, pa je bil dolžnik s tem, ko ga je sam podpisal, že po naravi stvari obveščen o zapadlosti terjatve, kar zadosti zahtevanim zakonskim kriterijem. Zakon poleg tega ne zahteva, da je dokazilo o zapadlosti datirano kasneje, kot je v njem navedena zapadlost terjatve.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - prevzem dolga - Republika Slovenija - omejitev višine odškodnine
Dolžnikova škoda je definirana kot znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe, vrednost njegovega premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe, in izguba dohodkov zaradi izbrisa družbe; uveljavlja jo v poravnavi z Državnim odvetništvom in ta je omejena na 60%.
Sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Glede na jezikovno razlago 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ mora biti lastnost izvršilnega naslova za sodno izvršbo izrecno določena. Za sodno izvršbo je torej potrebno izrecno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova.
ZZavar-1 v tretjem odstavku 484. člena določa, da pravnomočne odločbe Agencije za zavarovalni nadzor, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Agencije za zavarovalni nadzor. Ob tem pa odločba, ki glasi na izpolnitev denarne obveznosti, postane izvršljiva z njeno pravnomočnostjo.
V konkretni situaciji tretji odstavek 484. člena ZZavar-1 podeljuje odločbi lastnost izvršilnega naslova in hkrati določa pristojnost sodišča za izvršitev denarne obveznosti na predlog Agencije za zavarovalni nadzor brez omejitve izvršilnih sredstev, saj omejitev glede izvršilnih sredstev v tem, specialnejšem predpisu, ni predvidena. Ob konkurenci določb ZDavP-2 in ZZavar-1 je potrebno upoštevati specialnejši predpis, torej določbe ZZavar-1.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - največja korist otroka - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost sodišča na izvršilni naslov - odlog izvršbe
Izvršilno sodišče je izvršilni naslov dolžno spoštovati in se v koristnost njegove vsebine v odnosu do mladoletnih otrok ne sme spuščati. V postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, je bilo ocenjeno, da so stiki, kot so bili dogovorjeni, v korist obeh otrok, saj sicer sodišče sodne poravnave ne bi dovolilo. Izvršilno sodišče zato ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe izvršilnega naslova iz vidika varstva koristi otrok ne more ponovno presojati, saj bi s tem kršilo eno od temeljnih načel izvršilnega postopka - načelo stroge formalne legalitete. Takšno stališče je sprejeto tudi v sodni praksi, neposredno pa izhaja tudi iz določbe 238f. člena ZIZ, ki v postopku izvršbe zaradi izvršitve osebnih stikov (v četrtem do šestem odstavku) presojo varstva koristi otrok omogoča zgolj v zvezi z možnostjo odloga izvršbe.
ZIZ člen 180, 180/1, 180/3, 196, 196/2, 197, 198, 198/2, 201, 202. URS člen 23.
napotitev na pravdo - prekinitev izvršbe - zemljiški dolg - pravica do izvršbe
ZIZ v okviru 180. člena, ki ureja možnost ustavitve izvršbe na predlog upnika zemljiškega dolga, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek v primeru oporekanja obstoju (nastanku) terjatve upnika zemljiškega dolga. V nasprotju s prepričanjem pritožnika po presoji sodišča druge stopnje odločanje o tem vprašanju presega okvir presoje verjetne višine poplačila izvršilnega upnika in na to vezane presoje smotrnosti prodaje, ki jo izvršilno sodišče opravi na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Ker pa gre za položaj, ki se v bistvenih lastnostih ujema s položajem iz prvega odstavka 201. člena ZIZ in v katerem je treba tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga zagotoviti enako pravno varstvo kot v položaju iz prvega odstavka 201. člena ZIZ, je treba tudi za postopek odločanja o obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, analogno uporabiti določbe 201. in 202. člena ZIZ. Če je odločitev o obstoju izpodbijane terjatve upnika zemljiškega dolga odvisna od spornih dejstev, izvršilno sodišče v skladu z izrecno določbo 202. člena ZIZ o tem ni pristojno odločiti samo, ampak mora upnika, ki izpodbija terjatev, napotiti, naj v določenem roku začne pravdo. Glede na pojasnjeno mora tako ravnati tudi, če izvršilni upnik nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki je predlagal ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Nasprotno pritožbeno stališče zato ni utemeljeno.
začasna odredba - pravni standard neznatne škode - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža
Tudi po oceni sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi ni verjetno, da bi z izdajo začasne odredbe do takšnih omejitev prišlo in bi tožencu zaradi tega nastala več kot le neznatna škoda. Stališče izpodbijanega sklepa o prepovedi posega v razpolagalna upravičenja toženca (točka 7 obrazložitve) v zadevi ni pravno odločilno, saj so bila toženčeva upravičenja v zvezi s poslovnim deležem omejena že v letu 2021, in sicer z realizacijo sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in vpisom prepovedi odtujitve ter obremenitve v sodni register (tako tudi v odločbi VSL I Cp 1945/2013 z dne 17. 7. 2013, na katero se sklicuje že pritožba). Drugače bi bilo, če bi bila na podlagi (v pritožbi izrecno citiranega) sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v sodni register vpisana (le) zastavna pravica, saj v tem primeru razpolagalna upravičenja imetnika poslovnega deleža niso omejena. Slednjemu bi po ustaljeni sodni praksi (šele) v primeru naknadnega vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju lahko nastala več kot le neznatna škoda (primerljive so zadeve z vpisi zastavnih pravic na nepremičninah - npr. odločba VSL I Cpg 234/2024 z dne 18. 6. 2024).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00084479
ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. OZ člen 188, 963. ZOZP člen 7.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - osebni stečaj dolžnika - odpust dolga v osebnem stečaju - vpliv odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - odškodninska terjatev - regresna pravica zavarovalnice - kršitev zavarovalne pogodbe - povzročitev škode iz hude malomarnosti
Izterjevana terjatev je odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je zavarovalnica sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik. Odpust obveznosti nanjo ne učinkuje.
ZPP člen 100, 100/1, 325, 332. ZIZ člen 21, 21/1, 24, 24/1.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - stranka v postopku - smrt stranke - sposobnosti biti stranka - dediči - neizvršljivost sklepa
Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodna odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni oziroma znani. Dediči so v ta individualni delovni spor vstopili na podlagi zakona, svojemu procesnemu nasledstvu se ne morejo upreti, zato nanje preidejo pravice umrlega tožnika, ne da bi za to bila potrebna posebna izjava. Zmotno je zavzemanje toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, kdo so dediči po pokojnem tožniku.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tožečo stranko kot dediče po pokojnem tožniku, ni razloga za izdajo dopolnilnega sklepa skladno z določbo 325. člena v povezavi s 332. členom ZPP.
ZIZ člen 188, 188/2, 189, 192, 192/2, 192/4. ZZK-1 člen 89.
izročitev nepremičnin kupcu - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - izpraznitev in izročitev nepremičnin - sklep o domiku - rok za izselitev dolžnika
V skladu s četrtim odstavkom 192. člena ZIZ sodišče nepremičnino kupcu izroči šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ker je šele pravnomočen sklep o izročitvi podlaga za pridobitev lastninske pravice kupke na prodanem solastnem deležu nepremičnine, lahko šele tedaj nastane obveznost dolžnice, da se izseli iz prodane nepremičnine, za bivanje v kateri zaradi prenehanja (so)lastninske pravice nima več pravne podlage. Rok za izselitev dolžnice iz nepremičnine, ki ga mora sodišče v sklepu o izročitvi določiti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ, lahko zato začne teči šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine in ne že z vročitvijo še nepravnomočnega sklepa o izročitvi dolžnici. Poleg tega dolžnici, glede na to, da je bil prodan le dolžnici lasten polovični delež na nepremičnini, medtem ko je druga polovica nepremičnine v lasti tretje osebe, ob ustrezni uporabi določbe drugega odstavka 192. člena ZIZ ni mogoče naložiti, da nepremičnino upniku izroči prosto vseh stvari in oseb, temveč zgolj, da iz nepremičnine izprazni svoje stvari in se iz nje izseli.
Ob običajnem teku stvari oziroma, če v vmesnem času zastaranje ne bi bilo delno zadržano, bi 10-letni absolutni zastaralni rok potekel za terjatve po odločbah iz seznama izvršilnih naslovov najkasneje dne 8. 4. 2024 (izvršljivost je nastopila dne 8. 4. 2014, predlog za izvršbo je bil vložen dne 4. 6. 2024). Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je bilo v tem času zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-COV-2 (Covid-19) v Republiki Sloveniji zastaranje delno zadržano.