CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00065188
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 505, 505-8, 515, 515/6, 526, 526/1, 526/2. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 134. OZ člen 131. ZPP člen 214, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-14.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost in odgovornost poslovodje - upravljanje družbe - odločanje družbenikov - elementi odškodninske odgovornosti - odgovornost člana uprave - odškodninska odgovornost poslovodstva - podlage za odgovornost - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost dolžnikovega delodajalca za opuščeno odtegnitev - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika - obrnjeno dokazno breme - zakonske omejitve izvršbe - dejstva, ki jih stranka ne zanika - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - vpis odločitev v knjigo sklepov - nedovoljene pritožbene novote
Neizpolnjevanje zakonskih ali pogodbenih obveznosti članov organov ali njihovo izpolnjevanje z nezadostno stopnjo skrbnosti pomeni protipravno ravnanje kot eno od predpostavk odškodninske odgovornosti.
Odločitev edine družbenice tožeče stranke o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko predstavlja materialnopravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku.
Skladno z prvim odstavkom 192. člena ZIZ je določeno, da po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine sodišče izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katera je to določeno s sklepom o domiku.
najemno razmerje - najemna pogodba - zakupno razmerje - odpovedni rok - odpoved najemne pogodbe - podnajemna pogodba - solastninska pravica na nepremičnini - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi sklepa o domiku
Na podlagi prvega odstavka 175. člena ZIZ najemno razmerje s prodajo ne preneha, ima pa kupec v predmetni zadevi, glede na to, da je najemno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice, možnost, da pogodbo o najemu odpove z odpovednim rokom enega meseca. Gre torej za to, da ZIZ ne predvideva, da bi pri domiku nepremičnine kupcu sodišče odločalo o prenehanju najemnega razmerja, ampak zakon v 175. členu posebej ureja usodo najemnega in zakupnega razmerja po prodaji nepremičnine v izvršbi. Bistveno je, da najemno in zakupno razmerje s prodajo stvari ne prenehata, da kupec stopi v pravice in obveznosti najemodajalca in da lahko kupec v primeru, če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice, ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove najemno (zakupno) pogodbo z odpovednim rokom enega meseca.
neplačilo sodne takse - zahteva za oceno ustavnosti - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je odmerilo sodno takso za ugovor 44,00 EUR in da dolžnik ne navaja, da ne bi zmogel plačila te sodne takse. Ta je tudi po oceni sodišča druge stopnje primerna, ni nesorazmerna in zato ni nepremostljiva stroškovna ovira. Zakaj dolžnik ni plačal sodne takse v roku ne pojasni.
določitev roka kupcu za plačilo kupnine - oprostitev položitve kupnine - odredba o prodaji na javni dražbi - začetek teka roka - edini upnik kot kupec nepremičnine - plačilo kupnine za nepremičnino
Dolžnik sicer navaja, da je upniku dejansko omogočen daljši rok, kot bi veljalo za druge kupce, a pri tem zanemari, da je upnik upravičeno v posebnem položaju glede na morebitne druge kupce, s katerimi upnikov položaj primerja. Upnik kot edini kupec je namreč lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu, o čemer sodišče na upnikov predlog odloči s posebnim sklepom (drugi odstavek 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Drugi kupci te pravice nimajo in morajo plačati kupnino v postavljenem roku, medtem ko se upnik lahko po pojasnjenem izogne plačilu kupnine.
izvršitev odločbe o stikih - stroški - povrnitev preplačil - nasprotna izvršba - sklep o ustavitvi izvršbe - namen denarne kazni
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, sicer pa pritožnica v pritožbi temelja in odmere višine stroškov niti ne izpodbija. Višje sodišče je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, prav tako pa izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na način poplačila teh stroškov in morebitni pobotni zahtevek, v okviru tega pritožbenega postopka niso pravno relevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati. Ko je namreč izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil. O nasprotni izvršbi pa odloča sodišče prve stopnje.
Namen sredstva izvršbe, torej izreka denarne kazni po 226. členu ZIZ v primeru nenadomestne storitve, je doseči izpolnitev upnikove terjatve. Ko je namen dosežen, se izvršba zaključi, kot v tem konkretnem primeru, ko je upnik z vlogo z dne 13. 10. 2022 sam sporočil, da od 1. 8. 2022 dalje stiki potekajo v skladu s sodno poravnavo in sklepom o izvršbi se izvršba zaključi. Sklep o izvršbi je tako izčrpan tudi, če se kasneje ne izpolnjuje več obveznosti po izvršilnem naslovu in v istem izvršilnem postopku ni mogoče potem izrekati nove denarne kazni oziroma nadaljevati izvršbe. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, da se izvršilni postopek v delu uveljavitve nedenarne terjatve izvršitve odločbe o osebnih stikih z otrokom ustavi. Če je dolžnica začela izpolnjevati obveznost po sklepu o izvršbi, v konkretnem izvršilnem postopku namreč ni več pogojev za novi izrek nove denarne kazni. Pravno relevantno za odločitev o pritožbi je le dejstvo, ki je izhajalo iz dopisa upnika z dne 13. 10. 2022, in izpodbijanega sklepa, to je, da se stiki sedaj izvršujejo, s čimer se ta del izvršbe ustavi. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo delno ustavitev postopka, je zgolj deklarativne narave ter morebitne kasnejše kršitve izvršilnega naslova tudi v času pred pravnomočnostjo tega sklepa na drugačno odločitev ne morejo vplivati.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - primernost izvršilnega naslova - obračun davkov in prispevkov - neto in bruto plača - določljiva obveznost - vsebina predloga za izvršbo
Izrek sodbe iz individualnega delovnega spora, s katero je pravnomočno odločeno o vrnitvi delavca na delo in o obveznosti delodajalca zagotoviti mu vse pravice na podlagi pogodbe o zaposlitvi od 16.7.2018 dalje ter mu za čas od 16.7.2018 do vrnitve na delo plačati nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec, je dovolj natančen, da omogoča opredelitev upnikove terjatve. Pravice, ki delavcu v določenem časovnem okviru pripadajo pri pravni osebi, so namreč glede na njihovo naravo izračunljive oz. določljive.
Dolžnik ne prereka obstoja pogodbe o zaposlitvi, torej so mu znani vsi parametri, na podlagi katerih je mogoče izračunati oz. obračunati upnikovo terjatev iz naslova bruto plače.
Obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davkov in prispevkov od delavčeve bruto plače je zakonsko določena obveznost, ki nastane v času izvršenega plačila plače in zato v izrek sodbe delovnega sodišča ne sodi.
Neto znesek plače je odvisen od stopenj, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti in obveznosti plačila prispevkov (tj. na dan izplačila plače) in od takratnih osebnih okoliščin na strani zavezanca, zato ga v naprej ni mogoče predvideti.
Upnik mora v predlogu za izvršbo določno opredeliti višino neto zneskov, katerih izterjavo zahteva od dolžnika na podlagi sodbe delovnega sodišča.
Če iz izvršilnega predloga ne izhaja, na kakšen način je upnik izračunal svojo terjatev, zadošča, da dolžnik njegovemu izračunu ugovarja le s predložitvijo svojega izračuna.
odlog izvršbe na predlog upnika - podaljšanje odloga - potek časa - jezikovna razlaga zakona - namen zakona
Že iz jezikovne razlage semega odstavka 74. člena ZIZ izhaja, da upnik lahko predlog za odlog izvršbe poda le enkrat, nato pa lahko pred iztekom roka predlaga zgolj podaljšanje odloga, vendar pa odlog skupno ne sem trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga. Čeprav razlaga jezikovno nedvoumnih oziroma jasnih zakonskih besedil ni dopustna (in claris non fit interpretatio), višje sodišče dodaja, da tako razlago zakonske norme potrjuje tudi namenska razlaga, vsebovana v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-J.
posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - predmeti izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Tudi če bi bilo mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da vrednost vozila morda res ni neznatna, pa ni mogoče soglašati z njegovim zaključkom, da že samo zato, ker bo zaradi njegove prodaje morda prišlo do poplačila (vsaj) stroškov stečajnega postopka, izvzem vozila iz stečajne mase ni upravičen. V skladu s prvo točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ (predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela). Res je, da v navedenem členu izvzetje osebnega vozila ni navedeno, vendar pa se v skladu s stališčem višjega sodišča (VSL Cst 50/2012) kljub temu iz stečajne mase lahko izvzame vozilo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in če se zagotovijo najugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. V obravnavani zadevi je višje sodišče pri odločitvi med drugim upoštevalo, da ne obstaja realna možnost, da bi bili zaradi prodaje avtomobila upniki boljše oziroma sploh kakorkoli poplačani ter tudi to, da bi kupnino bremenili tudi stroški za prodajo avtomobila.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - sodni cenilec
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno uporabilo določilo 178. člen ZIZ, ki določa, da vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00064566
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 667, 672. ZIZ člen 15, 17, 24, 53. ZPP člen 76.
samostojni podjetnik posameznik - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. - fizična oseba - pravna oseba - gospodarska družba - sposobnost biti stranka - univerzalni pravni naslednik - subsidiarna odgovornost - načelo formalne legalitete - novi dolžnik - ugovor novega dolžnika
Samostojni podjetnik posameznik kot pravnoorganizacijska oblika ni ločen nosilca podjema, to je fizične osebe. Gre torej za en in isti subjekt. To pa pomeni, da se v obravnavanem primeru dolžnik po izvršilnem naslovu ne razlikuje od dolžnika po sklepu o izvršbi in je bilo zato ugovorno sklicevanje na določbo 24. člena ZIZ (ki predvideva odstop od načela formalne legalitete v subjektivnem smislu) neutemeljeno. Iz pojasnjenega razloga dolžnik tudi v pritožbi pravno zmotno navaja, da se izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo zoper fizično osebo A. A., ne glasi na dolžnika A. A. kot fizično osebo.
Drži sicer, da s statusnim preoblikovanjem samostojnega podjetnika posameznika v kapitalsko družbo na le-to kot univerzalno pravno naslednico preidejo tudi vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Za obveznosti podjetnika, ki se je preoblikoval v kapitalsko družbo, tako primarno odgovarja družba. Vendar pa ZGD-1 v 672. členu določa tudi subsidiarno odgovornost podjetnika. Po tej določbi namreč v primeru, če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem.
Zaradi pomanjkanja razlogov o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov izvršitelja za pripravo obračuna zamudnih obresti in sestavo stroškovnika izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar pritožba pravilno izpostavlja.
ugovor dolžnika - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odlog izvršbe - dom dolžnika
Drugodolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da njegovi nepremičnini sicer predstavljata dom, da upnik izterjuje glavnico 118.476,32 EUR, da je ocenjena vrednost nepremičnin drugodolžnika 103.407,00 EUR ter da med dolgom in vrednostjo nepremičnin ni nesorazmerja.
javna dražba nepremičnin - oprostitev položitve kupnine - razdelitveni narok - kupec - več upnikov - edini upnik kot kupec nepremičnine - jezikovna razlaga zakona - zastavni upnik - zemljiško pismo - namen zakonske določbe - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino
Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev plačila kupnine kupec in upnik predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda „edini“ je namreč enopomenska.
Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Če bi bil kupec – eden od več upnikov oproščen plačila kupnine, bi namreč ostali upniki ostali brez poplačila svojih terjatev, in to celo ne glede na njihov morebitni boljši vrstni red od kupčevega. Res bi šlo za oprostitev plačila kupnine le nad zneskom, ki presega predvidene stroške postopka in morebitne prednostne terjatve, kot navaja pritožba, vendar je treba upoštevati, da je treba zagotoviti tudi varstvo drugim (zastavnim) upnikom.
vračunavanje delnega plačila - izvršilni stroški - obveznost plačila stroškov - trenutek nastanka obveznosti - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - nastanek stroškovne obveznosti
Upnik ne loči trenutka nastanka stroška in trenutka nastanka obveznosti njegovega plačila. Dokler sodišče o strošku ne odloči in ga naloži v plačilo, obveznost še ne obstaja.
neplačilo sodne takse - plačilo z nakazilom na prehodni račun sodišča - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ne navaja, da bi dal pravočasno nalog za plačilo, se pravi v roku iz plačilnega naloga, in da je bilo denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka za plačilo.
ZIZ v sedmem odstavku 178. člena sicer dopušča, da sodišče za ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine ne postavi sodnega cenilca, ki bi v konkretnem postopku izdelal cenitev, ampak ugotovitev vrednosti opre na cenitev, ki je bila izdelana v drugem sodnem postopku, če ponovne cenitve, potem ko jim je že izdelana cenitev vročena v izjavo v skladu z osmim odstavkom 178. člena ZIZ, na svoje stroške ne zahtevajo stranke ali osebe iz drugega odstavka 179. člena ZIZ. Vendar navedeno velja le pod pogojem, da cenitev iz drugega sodnega postopka ni starejša od dveh let. Cenitev, ki jo je sodišče upoštevalo v obravnavani zadevi in ki je bila izdelana v letu 2017, tega pogoja ne izpolnjuje.
odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - enaka dejanska in pravna podlaga - ponovni predlog za odlog izvršbe
Na podlagi enake dejanske podlage, kot jo je že upoštevalo v predhodnem sklepu o odlogu, zaradi pojasnjene zakonske omejenosti odloga sodišče prve stopnje ni smelo ponovno odložiti izvršbe iz posebno upravičenih razlogov (4. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ), za kar si dolžnica neutemeljeno prizadeva v pritožbi.
preživnina - drugačen način izpolnitve obveznosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - obrazloženost ugovora - pristop na narok - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - obrazloženost odločitve
Drugačen način izpolnitve preživninske obveznosti je sicer mogoč, vendar pa to, ker gre za izjemo oziroma za odstop od načela stroge formalne legalitete, pomeni prenehanje obveznosti le v primeru, če bi upnice oziroma njihova zakonita zastopnica s tem soglašale. V konkretnem primeru je zakonita zastopnica upnic obstoj drugačnega dogovora o načinu izpolnitve dolžnikove preživninske obveznosti izrecno in jasno zanikala že v odgovoru na dolžnikov ugovor, pri zanikanju obstoja takega dogovora pa je vztrajala tudi zaslišana na naroku.
Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, zelo omejeno, dodatno pa ga omejuje tudi dejstvo, da dolžnika v konkretnem primeru zastopa pravno kvalificirani pooblaščenec – odvetnik. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev strank, zato ob jasnih zakonskih določbah, da mora biti ugovor obrazložen in da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (že prej omenjeno razpravno načelo), dolžnikova pritožbeno podana zahteva po dodatnem pozivanju presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu.
Razlogi sodišča prve stopnje se nanašajo izključno na zavrnitev zahteve po povrnitvi dolžnikovih ugovornih stroškov, medtem ko sodišče ni podalo popolnoma nobene obrazložitve oziroma argumentacije, zakaj morajo svoje stroške ugovornega postopka same kriti tudi upnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00063081
ZMZPP člen 63. ZIZ člen 15, 224, 226. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - oprava izvršbe - kriptovaluta - nedenarna terjatev - stvar - izrek denarne kazni dolžniku - dolžnikov dolžnik - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - realna zveza med vsebino dovolitve izvršbe in državo izvršbe - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - dopustitev in opustitev - namen denarne kazni - storitev
Dolžnik je pravna oseba s sedežem v Veliki Britaniji, zato je sodišče prve stopnje najprej pravilno presojalo, ali je sodišče v Republiki Sloveniji sploh (mednarodno) pristojno za dovolitev in opravo izvršbe.
Po 63. členu ZMZPPP je slovensko sodišče izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije.
Pravno pomembno je, ali je izpolnitev uveljavljane nedenarne obveznosti prenosa kripto sredstev z dolžnikovega računa na upnikov račun vezana na Republiko Slovenijo. Če bi bil odgovor pritrdilen, bi bila podana pristojnost slovenskega sodišča za dovolitev in opravo izvršbe za uveljavitev te nedenarne terjatve. Povedano drugače, obstajati mora neka realna zveza oziroma dejanska povezava med vsebino dovoljene izvršbe in državo dovolitve izvršbe. Ta pogoj je lahko izpolnjen tudi v primeru, ko se dolžniku nalaga opravo ali opustitev določenih ravnanj, ki so omejena na območje države izdaje, njegov obstoj pa je manj jasen, ko gre za plačilo določenega zneska. Teritorialna opredeljenost take izpolnitve je namreč težko določljiva, prav tako pa je težko določiti, s katerim denarjem bo obveznost poravnana in kje se ta nahaja. Pogoja realne zveze ukrep, katerega vsebina je plačilo, tako navadno ne izpolnjuje, razen če je mogoče pokazati, da bo to izvedeno s točno določenim premoženjem, ki se nahaja na območju države izdaje. Tako na primer slovensko sodišče ni pristojno za izdajo ukrepa zavarovanja na tujem bančnem računu, čeprav ima dolžnik bivališče v Republiki Sloveniji.
Drugače kot pri stvareh, pri katerih je poleg pripadnosti mogoče določiti tudi kraj, kjer se nahajajo, pri kriptovalutah ne vemo natančno, kje se nahajajo. Kar je bilo povedano v zvezi s težavno teritorialno opredelitvijo izpolnitve plačila določenega denarnega zneska, torej še toliko bolj velja za kriptovalute, oziroma konkretno za dolžnost prenosa določenega zneska kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun. Drugače kot pri bančnem računu, pri kriptovalutah niti ni neke fizične institucije z dejanskim sedežem v določeni državi, pri kateri bi imetniki imeli svoj račun. Institut kriptovalut v celoti temelji na virtualni podlagi. Glede na to tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče identificirati zadostne dejanske oziroma realne zveze med predlagano izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve prenosa kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun, in Republiko Slovenijo kot državo izvršbe.
Upoštevati je treba tudi, da je namen izvršbe z denarnimi kaznimi siliti dolžnika k izpolnitvi nenadomestne nedenarne obveznosti, v končni fazi tudi z izvršitvijo izrečenih kazni s posegom na dolžnikovo premoženje. V obravnavani zadevi pa upnik ni dokazal, da bi imel dolžnik kakršnokoli premoženje v Republiki Sloveniji, na katerega bi sodišče lahko poseglo z namenom prisilitve dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti prenosa kriptosredstev. Drugačen položaj bi bil, če bi upnik to storil, saj bi ta okoliščina lahko utemeljila mednarodno pristojnost slovenskega sodišča za izvršbo. Izrečenih denarnih kazni zaradi prisilitve dolžnika k izpolnitvi iz premoženja dolžnika v Veliki Britaniji pa slovensko sodišče nima pristojnosti izterjevati.